Pot do tja je najlepše doživeti z vlakom, saj se tako res odklopimo, ob klepetu in opazovanju okolice pa še vedeli ne boste, kdaj ste prispeli na ljubko železniško postajo v Brestanici.
Takoj vas bo prestregel čokat grad, ki bdi nad okolico z vrha skale nad sotočjem rečice Brestanica in Save. Grad je dolgo veljal za najstarejšega pri nas, danes menijo, da je bil postavljen okoli leta 1140.
Uporabljal se je kot vojaška utrdba, pozneje je postal bivališče, enkrat je bil porušen in na novo zgrajen. Stoletja so ga upravljali Rajhenburški, po smrti zadnjega pa je grad prehajal v različne roke. V njem so bivali tudi trapisti, menihi iz Francije. Ti so živeli v molku, gojili zelišča ter izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial – vse do konca 2. svetovne vojne, ko so jih pregnali Nemci.
Grad je bil še ne tako dolgo nazaj obnovljen, s prenovo pa se je razkril tudi razvoj grajske arhitekture (menihi so grad precej spremenili) in njegove izjemne spomeniške vrednote.
Izredno zanimivi so:
- soba, v kateri je ohranjen lesen pod,
- lepo ohranjena dvonadstropna romanska kapela;
- romanska dvorana,
- kamnit renesančni mostovž,
- izklesan gotski portal, ki ponuja vpogled v renesančni stolp,
- t. i. Moserjeva hiša (kjer je danes čokoladnica – obvezen postanek) in
- dvorišče, kjer so odkriti fragmenti originalne renesančne in baročne poslikave.
Na gradu je bil tudi ženski zapor. Ogledate pa si lahko še razstavo o življenju trapistov, zaprti skupnosti, ki jo zdaj lahko spozna vsak, o kazenskih ustanovah na gradu in o slovenskih izgnancih.
To pa še zdaleč ni vse, kar ponujata grad in njegova okolica. Če vam ostane kaj časa (in vam ne bo nagajalo vreme), vsekakor raziščite Brestanico.
Še več informacij boste našli na www.gradrajhenburg.si.