Japonski vrtovi

8. 3. 2019 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Japonski vrtovi (foto: Profimedia)
Profimedia

Vrtove, ki izvirajo iz kitajskih vrtov, so Japonci po svoje začeli urejati v 6. stoletju, slovijo pa po svoji prefinjeni lepoti, spokojnosti in intimnosti. 

Za japonske vrtove je značilno, da težijo k doseganju miniaturne idealizirane krajine, velikokrat na zelo abstrakten in stiliziran način. Na vrtovih pogosto najdemo bonsaje in številne elemente žive in nežive narave. Poznamo štiri osnovne tipe japonskih vrtov: karesansui ali kamniti suhi vrt, kjer pesek zamenjuje vodo, roji ali enostavni vrtovi s čajnimi hišicami, kaiyū-shiki-teien ali promenadni vrtovi ter tsubo-niwa – mali dvoriščni vrtovi. Nekateri so bili narejeni izključno za rekreacijo in estetski užitek pomembnežev, drugi pa so zen budistični templji, namenjeni kontemplaciji in meditaciji.

Koraku-en, Okajama

Koraku-en so zgradili leta 1700 za lokalnega veljaka Ikeda Tsunamasa, končno obliko pa je dobil do leta 1863. Promenadni vrt, velik 133 tisoč kvadratnih metrov, navdušuje z ličnimi tratami, hribčki, ribniki, potoki in čajnimi hišicami. Moto vrta je rek: Žaluj prej kot ostali in uživaj pozneje kot ostali.

Saihō-ji ali Kokedera, Kjoto

Kokedera ali mahov tempelj je začel nastajati v 14. stoletju, danes pa na njem najdemo več kot 120 vrst maha. Od leta 1994 je Kokedera del Unescove kulturne in zgodovinske dediščine.

Ryōan-ji, Kjoto

Ryōan-ji je zelo znan in prefinjen kamniti suhi vrt ter je pod zaščito Unesca. Nastal je v 15. stoletju, slovi pa po podolgovatem peščenem vrtu (25 metrov), v katerem je v petih skupinah postavljenih 15 skal, a tako, da z nobene opazovalne točke ne vidiš vseh, saj se eden vedno skriva pogledu. 

Ginkakuji – Srebrni paviljon, Kjoto

Šogun Ashikaga Yoshimasa si je leta 1460 ob upokojitvi dal zgraditi vilo oziroma pravi zenovski tempelj. Predvideva se, da mu je čudovit vrt uredil slavni japonski umetnik Sōami. Ginkakuji je znan tudi po skrbno oblikovanem stožcu iz peska, ki simbolizira sveto goro Fuji.

Shinjuku Gyoen, Tokio

Velik vrt in park v Tokiu je bil originalno rezidenca družine Nato v obdobju Edo (1603–1868). Danes je registriran kot narodni park, ki ga upravlja ministrstvo za okolje. Park ima 20 tisoč dreves od tega 1500 češenj, ki ob cvetenju (marec, april) pričarajo nepozabno panoramo.

Kairaku-en, Mito

Kairaku-en ali park, v katerem uživamo skupaj, je bil zgrajen relativno pozno, leta 1841, in sicer za lokalnega lorda Tokugawo Nariakija. Poleg Kenroku-ena in Koraku-ena spada Kairaku-en med tri najbolj znane vrtove na Japonskem. Vrt je danes odprt za obiskovalce, najlepši pa je februarja in marca, ko cvetijo slive.

Kenroku-en, Kanazava

Kenroku-en (v prevodu vrt šestih lastnosti) je nastajal med letoma 1620 in 1840 pod vladavino samurajskega klana Maeda. Eden najlepših promenadnih vrtov na svetu je čez dan brez vstopnine odprt za obiskovalce, zaprt je le med 29. decembrom in 3. januarjem.

Shukkei-en, Hirošima

Vrt so začeli graditi leta 1620 po naročilu samuraja Asano Nagaakira. Leta 1945 so ZDA na mesto odvrgle atomsko bombo, ki ga je brutalno razdejala in porušila. Shukkei-en so skrbno obnovili in ponovno odprli leta 1951.

Ritsurin koen, Takamatsu

Ritsurin koen ali vrt kostanjevega gozdička je en večjih in najpopularnejših zgodovinskih vrtov na Japonskem. Na vrtu, ki je začel nastajati na začetku 17. stoletja (dokončali so ga približno 100 let pozneje), so čajna hišica, hribčki, ribniki, mostovi, na sprehodu pa si lahko tudi ogledate razstavo ljudske umetnosti in obrti.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"