Potujete lahko tudi po domači prestolnici, ki jo je močno zaznamoval slovenski arhitekt Jože Plečnik.
V hiši v Trnovem je bival od leta 1921. Bil je zelo asketski, predan delu in zelo tankočuten. Marsikaj ga je prizadelo, tudi ko so ga kritizirali. Velikokrat, posebej za cerkvene projekte, baje ni zahteval nobenega plačila, vzel je le, kar so mu darovali. Menda je rekel, da že ima profesorsko plačo. Imel pa je zelo trpežne čevlje, ker je zelo rad hodil. Brez Plečnikovega prispevka bi bila Ljubljana absolutno povsem drugačno mesto, kot je.
Ljubljano je meril po svojih korakih, čas med hojo pa je verjetno izkoristil za razmišljanje ...
Cerkev Svetega Mihaela na Barju, 1927
Zaradi barjanskega terena in tedaj revnejšega prebivalstva je Plečnik cerkev zasnoval kot preprosto stavbo, grajeno iz lokalnega podpeškega kamna in lesa. Grajena je na hrastovih pilotih, dvorana pa je dvignjena v nadstropje in stoji na kamnitem pritličju. Kamniti zvonik z zunanjimi stopnicami in odprto nišo za zvonove je zaradi statičnih razlogov odmaknjen od cerkve.
Jakopičevo sprehajališče, 1931
Osrednje sprehajališče, ki je v podaljšku Cankarjeve ceste, vodi do tivolskega gradu. Ob sprehajališču je takrat stal Jakopičev paviljon za slikarske razstave.
Križanke, 1952
Prenova starega Križevniškega samostana v gledališče na prostem je Plečnikovo zadnje delo. Prenova je vključevala tudi dve manjši dvorišči: peklensko dvorišče in malo dvorišče z arheološkim parkom.
Cerkev Sv. Frančiška v Šiški, 1927
Cerkev v svoji zasnovi predstavlja enega od Plečnikovih konceptov oblikovanja sodobnega cerkvenega prostora z dvorano kvadratne oblike, ki jo obdaja stebrni hodnik, oltar pa je pomaknjen v prostor avditorija.
Plečnikova hiša v Trnovem, 1924
Manjši hiši za Trnovsko cerkvijo je Plečnik prizidal okrogel enonadstropni stolp s spalnico v pritličju in zastekljenim ateljejem v nadstropju. Notranja oprema govori o Plečnikovi skromnosti in askezi.
Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK, 1936
NUK sodi med najpomembnejša Plečnikova dela, zgradili so ga na mestu nekdanjega Knežjega dvora, kot hram narodne učenosti.
Tromostovje, 1930
Tromostovje si je Plečnikovih zamislil kot trg na vodi. S podaljšanjem Prešernovega trga preko reke proti Mestnemu trgu je ustvaril vizualno in prostorsko povezavo dveh delov mesta.
Peglezen, 1932
Stavba je dobila ime po predhodni stavbi na tem mestu. Obliko stavbe določa ozka in podolgovata parcela med ulicama, ki se stikata v trikotnem vogalu.
Tržnica, 1940
Tržnico si je Plečnik zamislil kot monumentalno oblikovan obrečni prostor med Tromostovjem in Zmajskim mostom. Rustikalni obrežni zid sledi liniji reke, na njem pa so prodajni paviljoni z ribarnico v kleti in prodajalnami.
Stadion Bežigrad, 1935
Parcelo so obzidali z opečnim zidom z odprto stebriščno lopo na vzhodni strani. Leta 1935 so dozidali še odprto tribuno.
Šuštarski most, 1932
Šuštarski most, ki povezuje Stari in Novi trg, je Plečnik zasnoval kot 'trg na reki' s pogledom na grajsko vzpetino.
Žale, 1938
Na novem mestnem pokopališču je Plečnik pozornost namenil ureditvi vhodnega dela s poslovilnimi kapelami, pri čemer je izhajal iz razmišljanja o pomenu slovesa umrlega.
Napisala: Suzana Golubov, Foto: Goran Antley