Jungfraubahn – 100 let znamenite železniške postaje v Bernskih Alpah

15. 9. 2012
Deli

1. avgusta je minilo natanko 100 let od postavitve najvišje ležeče železniške postaje Jungfraujoch v Evropi. V bližini mesta Interlaken v osrčju Švice je bila speljana gorska zobata železnica, ki je pionirsko in edinstveno delo.

Pred 120 leti so sprva železnico pripeljali do Kleine Scheidegga na nadmorski višini 2.061 metrov, ki leži ob vznožju treh štiritisočakov Eigerja, Möncha in Jungfraua (na drugi strani je 2.500 metrov visoki Lauberhorn, s katerega se januarja tradicionalno spuščajo najboljši smukači) ter nad vasicama Grindelwald, Lauterbrunnen in znano smukaško vasjo Wengen.

Leta 1896 so se odločili, da bodo železnico potegnili še više, in sicer na ledenik v sedlu gora – Monch in Jungfrau na višino 3.454 metrov.

Zamisel so dobili že okoli leta 1850, graditi pa so začeli leta 1896. Koncesijo za gradnjo zobate gorske železnice je dobil industrialec Adolf Guyer-Zeller.

Po njegovi smrti leta 1899 so delo nadaljevali njegovi sinovi. Izjemno težavna gradnja proge oziroma predorov v skalo gor Eiger in Monch je trajala kar 16 let (devet let dlje od predvidenega).

Leta 1924 so na Top of the world (Streha sveta), kot so ga poimenovali, odprli kočo z imenom Hiša nad oblaki, leta 1931 pa še raziskovalno opazovalno postajo. Danes sta tu še ledena palača ter razgledna točka Sphinx.

Pot na vrh je dolga devet kilometrov, od tega je sedem kilometrov po predoru skozi skalo Eigerja in Möncha. Vlak se za pet minut ustavi na dveh postajah – Eigerwand (Stena Eigerja, 2.865 metrov nadmorske višine) in Eismeer (Morje ledu, 3.160 metrov nadmorske višine), kjer si potniki lahko skozi panoramsko okno ogledajo čudovit in navdušujoč gorski svet.

Vlak, ki ga poganja elektrika (trifazni sistem z močjo 1.125 voltov), višinsko razliko 1.400 metrov opravi v 50 minutah. Na Jungraujochu delajo 365 dni na leto, vlak na vrh potuje vsake pol ure.

Najbližje se lahko na vlak usedete v vaseh Grindelwald in Lauterbrunnen (dostop z avtom ni mogoč na Kleine Scheidegg in Wengen), seveda se lahko na vlak vkrcate v domačem kraju in se z nekaj prestopi pripeljete na 'vrh sveta'.

Vožnja z zobato železnico v osrčje Alp je žal tudi precej velik denarni zalogaj, saj vas bo obisk vrha stal okoli 140 evrov (za otroke je pol ceneje). Letno Jungfraujoch obišče več kot pol milijona obiskovalcev in prav gotovo je ena izmed najbolj zanimivih in posebnih železniških prog na svetu.

Zanimivosti
  • Leta 1908 je pri gradnji eksplodiralo 30 ton eksploziva, kar so slišali tudi v Nemčiji – več kot 100 kilometrov daleč. Smrtnih žrtev ni bilo, žal pa je naslednje leto šest delavcev umrlo v nesreči pri miniranju. Nesrečnemu dogodku sta sledili stavka in posledična štirimesečna prekinitev dela.
  • Na strmejših delih vlak z maksimalno 230 potniki vozi povprečno 12,5 kilometra na uro, po položnejših pa 25 kilometrov na uro.
  • Sphinx (3.571 metrov nadmorske višine) – tja vas iz Jungfraujoch popelje najhitrejše dvigalo v Švici. Na Sphinxu se vam odpre izjemen pogled na ledenik Aletsch, ki je največji v Evropi (22 kilometrov), v lepem vremenu pa lahko vidite do Francije, Italije in Nemčije.
  • Legendarna severna stena Eigerja je alpinistični eldorado zaradi svoje izjemne zahtevnosti kot tudi zaradi avditorija, saj lahko obiskovalci iz Kleine Scheidegga opazujejo alpinistične podvige. Železniška postaja Eigerwand (leži v steni) je tako rešila življenje že marsikateremu alpinistu, ki je zašel v težave in se je lahko umaknil v železniški rov.
  • A Švicarji spet razmišljajo futuristično in gledajo za več kot sto let naprej ter pripravljajo projekt najdaljšega predora dvigala na svetu. Dvigalo naj bi vas popeljalo 2,6 kilometra v višino, in to le v 20 minutah. UNESCO je že odobril ta projekt, saj ne ogroža zaščitenega alpskega sveta. Več na www.jungfrau.ch.
Zobata železnica

To je vrsta železnice, ki je v uporabi na odsekih, kjer mora vlak premagati veliko višinsko razliko. Navadno je na sredini med običajnimi tirnicami nameščena dodatna tirnica, zobata tirnica, po kateri kompozicijo vleče velik zobnik, nameščen pod lokomotivo.

Ta preprečuje spodrsavanje pogonskih koles vlaka, preprečuje pa tudi njegovo drsenje pri vožnji navzdol. Prva lokomotiva z zobnikom je bila izdelana pred 200 leti, leta 1812, izum pa pripisujejo angleškemu inženirju Blenkinsopu.

Iz Lise

Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa