Prestop kamboške meje po kopnem je izkušnja, ki se zapečati kot srednjeveški pečat. Iz civilizirane Tajske stopiš v preteklost.
Srednjeveško vzdušje s prenatrpanimi lesenimi stojnicami, bosonogimi otroki, lesenimi kolesi in prašnimi ulicami pri 32 stopinjah te tako okupira, da praktično doživiš prvo levitev, s katero pozabiš vsaj nekaj omejitev svoje kulture in prizma pogleda na svet se premakne za nekaj stopinj.
Kaj kmalu ugotoviš, da naproti hitro kot deroča reka priteka neskončno možnosti, kako preživeti svoj dopust.
Od 'VIP' prehoda meje, kjer vodnik za 10 evrov namesto nekaj ur trajajočega prestopa ponuja skok v 15 minutah, do zasmrajenih avtobusov, pri katerih deluje le še njihovo bistvo, ki celotno gmoto premika, in v katerih se, natlačeni kot sardele, odpeljemo do popolnoma nove, že skoraj evropske avtobusne postaje, od koder se znova ponudi nešteto možnosti potovanja, in z Matijo tokrat izbereva najboljšo: s taksijem se za 15 evrov na osebo s poljskim parom odpeljemo na nekajurno vožnjo po ravnokar narejenih cestah do Siam Reapa, mesta, ki živi podnevi in se ne umiri ponoči.
Pa pojdimo pogledat...
V Kambodži so konec prejšnjega leta pokopali preminulega kralja, ki je po vojni z rdečimi kmeri znova vpeljal kraljevino, a zdaj že z vso častjo obožujejo njegovega naslednika.
Po nekajletni vojni se je še pred desetletjem vilo apokaliptično vzdušje, danes pa že zevajo razpoke, skozi katere sije svetloba tako močno, da naivnega turista na trenutke zaslepi.
Phnom Pehn je glavno mesto Kambodže
Pravijo mu tudi azijski biser. Danes seveda to več ne drži, sva pa z Matijo našla enega sredi mesta – hotel Raffles, skozi katerega stopiš v drugi svet.
V Phnom Pehnu je ta kontrast tako velik, da ob vsakem prehodu doživljaš mentalno vajo preklapljanja, ki zahteva svoj energetski davek.
Angkor Wat
Sveto mesto, ki domišljiji pušča prosto pot. Preplet umetelnih arhitekturnih stvaritev starodavne civilizacije in divje narave ustvarja občutek, ki ga doživiš le tu, kjer lahko raziščeš vsak kotiček in se dotakneš vsake v kamen izrezljane zgodbe.
Nepozabno mestece Battambang
Primarna vasica, ki slovi po kamboškem cirkusu. Energija, ki je zavladala na večer, ko so po tednu dni žalovanja za preminulim kraljem znova uprizorili predstavo, je bila nepozabna.
Veselje, zavzetost in iskriva kreativnost, ki so se z elementi, ki se jih z besedami enostavno ne da opisati, prepletali tisti večer, so vame vtisnili še en pečat, ki je prinesel prepričanje, da imajo v revni azijski deželi tisto nekaj, kar morda včasih zmanjka pri nas – spontane in pristne smehljaje.
Krokodilja farma
Dostop do krokodilov je zaščiten le z nizkim mostom nad njimi ter ograjo na mostu, s katerega za nekaj dolarjev ponujajo hranjenje krokodilov z ribami, za nekaj več pa z živimi piščanci in gosmi.
Kamboško morje
Obmorsko mesto Sihanoukville, v katerem se močno bijeta dva nasprotna pola: tretji svet in razviti pridih vsaj 15 let naprednejše in turistične Tajske.
Lepe plaže, resorti, ki želijo ustrezati luksuznim merilom, pa jih včasih izdajo domača merila in standard.
Dve strani, med katerima zeva luknja in pušča prostor za nepozabne izkušnje, ki so posledica pričakovanj, nastalih iz impulzov, ki jih ponuja ena stran, ter nepričakovanih pripetljajev, ki jih ponuja druga.
Pripravila: Špela Jambrek, foto: Osebni arhiv, Shutterstock
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del