Kinkaku (Zlati pavilijon) - najspokojnejši in najintimnejši kraj Japonske

5. 9. 2015 | Vir: liza.aktivni.si
Deli

Tempelj, ki je v mestu Kjoto na Japonskem, je bil zgrajen za časa dinastije Kamakura (1185–1332), kot podeželska vila s posestvom tedanje aristokracije.

Leta 1394 je za časa dinastije Murumači (1337–1573) prešel v lastništvo Jošimicuja, tretjega šoguna iz rodbine Ašikaga, ki jo je preuredil v elegantno in lepo vilo (leta 1397), saj si je po upokojitvi zaželel, da bi užival mirno življenje v raju na Zemlji.

Do Jošimicujeve smrti je bilo posestvo Kitajama zgolj rezidenčni objekt in je bil središče takratnega kulturnega življenja. V tem obdobju je cvetela trgovina s Kitajsko, od koder so prišli tudi vplivi zen budizma in kitajske umetnosti. Po Šogunovi smrti je njegov sin na očetovo željo vilo spremenil v zen budistični tempelj šole Ranzai.

Tempelj

Zlati paviljon (12,5 metra visok), služi kot šariden, v katerem naj bi bili shranjeni posmrtni ostanki samega Bude, je mešanica treh različnih arhitekturnih slogov.

Prvo nadstropje (šindenzukuri) je zgrajeno v slogu palač, drugo nadstropje (bukezukuri) posnema slog samurajskih hiš, tretje nadstropje pa slog zenovskih templjev. Drugo in tretje nadstropje sta pobarvana z zlatim lakom, konstrukcija templja je iz lesa. Na strehi (prekrita z lesenimi deskami) je tudi podoba zlatega kitajskega feniksa, mitološke ptice.

Kaj se zgodi, če se za en teden odpoveste sladkorju?

Mogočni vrt

Zlati paviljon stoji sredi veličastnega, spokojnega in neverjetno intimnega japonskega vrta z ribnikom.

V Ribniku odsevov je več otočkov in kamnov, ki ponazarjajo budistično zgodbo o stvarjenju. Japonska že skoraj fanatična skrb za detajle v minimalističnem slogu se opazi tako na Zlatem templju kot tudi v parku, ki ga obkroža. Vrt je lep primer urejanja vrtov za časa dinastije Murumači, ki velja za zlato obdobje (klasiko) japonskega dizajna vrtov. Zlati odsev paviljona v ribniku še bolj poudari mističnost kraja.

Kamera v živo: www.shokoku-ji.jp/k_live.html

Novo na Metroplay: “Zdravstveno komuniciranje mora temeljiti na znanstvenih, preverljivih dejstvih!” | Mitja Vrdelja