Tempelj, ki je v mestu Kjoto na Japonskem, je bil zgrajen za časa dinastije Kamakura (1185–1332), kot podeželska vila s posestvom tedanje aristokracije.
Leta 1394 je za časa dinastije Murumači (1337–1573) prešel v lastništvo Jošimicuja, tretjega šoguna iz rodbine Ašikaga, ki jo je preuredil v elegantno in lepo vilo (leta 1397), saj si je po upokojitvi zaželel, da bi užival mirno življenje v raju na Zemlji.
Do Jošimicujeve smrti je bilo posestvo Kitajama zgolj rezidenčni objekt in je bil središče takratnega kulturnega življenja. V tem obdobju je cvetela trgovina s Kitajsko, od koder so prišli tudi vplivi zen budizma in kitajske umetnosti. Po Šogunovi smrti je njegov sin na očetovo željo vilo spremenil v zen budistični tempelj šole Ranzai.
Tempelj
Zlati paviljon (12,5 metra visok), služi kot šariden, v katerem naj bi bili shranjeni posmrtni ostanki samega Bude, je mešanica treh različnih arhitekturnih slogov.
Prvo nadstropje (šindenzukuri) je zgrajeno v slogu palač, drugo nadstropje (bukezukuri) posnema slog samurajskih hiš, tretje nadstropje pa slog zenovskih templjev. Drugo in tretje nadstropje sta pobarvana z zlatim lakom, konstrukcija templja je iz lesa. Na strehi (prekrita z lesenimi deskami) je tudi podoba zlatega kitajskega feniksa, mitološke ptice.
Mogočni vrt
Zlati paviljon stoji sredi veličastnega, spokojnega in neverjetno intimnega japonskega vrta z ribnikom.
V Ribniku odsevov je več otočkov in kamnov, ki ponazarjajo budistično zgodbo o stvarjenju. Japonska že skoraj fanatična skrb za detajle v minimalističnem slogu se opazi tako na Zlatem templju kot tudi v parku, ki ga obkroža. Vrt je lep primer urejanja vrtov za časa dinastije Murumači, ki velja za zlato obdobje (klasiko) japonskega dizajna vrtov. Zlati odsev paviljona v ribniku še bolj poudari mističnost kraja.
Kamera v živo: www.shokoku-ji.jp/k_live.html
Novo na Metroplay: “Zdravstveno komuniciranje mora temeljiti na znanstvenih, preverljivih dejstvih!” | Mitja Vrdelja