Med popotovanji in raziskovanji mest je vedno prijetno popiti skodelico dobre kave v kakšni fini, stari kavarni z zgodbami. Zato smo malo pogledali po Evropi, katere kavarne imajo za seboj zanimive zgodbe, kam so zahajali slavni Evropejci in kje s kavo popijete še malo zgodovine.
Antico CAFFE GRECO, Rim, Italija
Najstarejšo rimsko kavarno v samem centru na ulici Via Condoti je leta 1760 odprl Grk Nicola della Maddalena. Kavarna je postala slavna v začetku 19. stoletja, ko so se v njej začeli zbirati nemški umetniki, ki so živeli ali samo obiskali Rim.
Slavni obiskovalci: Stendhal, Goethe, Lord Byron, Franz Liszt, Henrik Ibsen, Hans Christian Andersen, Wagner ... ter številni italijanski umetniki.
Več na www.anticocaffegreco.eu.
Gran CAFFE GAMBRINUS, Neapelj, Italija
Kavarno Gambrinus so odprli v starem delu mesta leta 1860. Takoj je postala zelo priljubljena med neapeljsko nobleso. Notranjost je okrašena s slikami vseh pomembnih neapeljski slikarjev s konca 19. stoletja.
Poleg domačih umetnikov so se v Gambrinusu zapijali, zabavali in nastopali še Ernest Hemingway, Oscar Wilde, Jean Paul Sartre, Guy de Maupassant in drugi.
Več na www.caffegambrinus.com.
Cafe MAJESTIC, Porto, Portugalska
Kavarno so odprli leta 1921 na ulici Santa Catarina in je pravi arhitekturni biser v stilu art nouveau ter je še danes eno najpriljubljenejših zbirališč v Portu. Pisateljica J. K. Rowling je med pisanjem prvega romana o Harryju Poterju, Kamen modrosti, živela v Portu in vsakodnevno obiskovala Cafe Majestic.
Več na www.cafemajestic.com.
Cafe DE LA PAIX, Pariz, Francija
Pariško kavarno so odprli leta 1862, kot del hotela Grand-Hôtel de la Paix, in stoji nasproti pariške operne hiše. V kavarno so zahajali Jules Massenet, Émile Zola, Guy de Maupassant, Sergei Diaghilev, Edward VII (angleški kralj med letoma 1901 in 1910) in številni drugi. Leta 1975 je Cafe de la Paix zaščitila francoska vlada.
Več na www.cafedelapaix.fr.
CAFE IMPERIAL, Praga, Češka
Najpopularnejša kavarna v Pragi je že sto let del prečudovitega hotela Imperial, ki je zgrajen v slogu art deco. V Imperialu je ob kavi svoje čase užival tudi sloviti pisatelj Franz Kafka. Tudi danes je priljubljeno zbirališče, ki očara z nepozabno atmosfero iz začetka 20. stoletja.
Več na www.cafeimperial.cz.
Cafe CENTRAL, Dunaj, Avstrija
Kmalu po odprtju leta 1876 je postal zbirališče umetnikov, znanstvenikov in politikov. V Central so svoje čase poleg drugih številnih znani zahajali tudi Josip Broz Tito, Sigmund Freud, Adolf Hitler, Vladimir Lenin, Leon Trotsky, Alfred Adler ... Danes je kavarna popularna turistična točka.
Več www.palaisevents.at.
Caffe FLORIAN, Benetke, Italija
Najstarejša italijanska kavarna (odprta leta 1720) stoji na Trgu sv. Marka. Ob odprtju je bila ena redkih beneških javnih prostorov, v katerem so lahko bile tudi ženske, zato sploh ne preseneča, da jo je obiskoval tudi najslavnejši ljubimec vseh časov Giacomo Casanova.
Drugi slavni obiskovalci: Carlo Goldoni, Goethe, Lord Byron, Marcel Proust, Charles Dickens ... Danes ima Florian šest salonov, na vrtu pa poleti vsakodnevno igra manjši orkester.
Več na www.caffeflorian.com.
Cafe NEW YORK, Budimpešta, Madžarska
Ena od najlepših kavarn na svetu je prav gotovo Cafe New York v Budimpešti, ki je del čudovitega hotela Boscolo (nekoč New York Palace), zgrajenega v eklekticističnem stilu. Kavarna in hotel sta od leta 1894 pomembno družabno središče v Budimpešti.
Več na www.newyorkcafe.hu.
Café Einstein, Berlin, Nemčija
Stara kavarna v stoletni vili, opremljeni v dunajskem stilu, ima že dolgo kultni status v Berlinu, saj so poleg dobre kave znani po sveže pečenem pecivu (jabolčni zavitek) in po izjemni ponudbi zajtrkov, ki jih strežejo ves dan.
Več na www.cafeeinstein.com.
Queen's Lane Coffee House, Oxford, Anglija
Kavarno so odprli leta 1645 in je ena najstarejših še delujočih kavarn v zahodnem svetu. Njeni gostje so večinoma bodoči slavni, uspešni in znani ljudje (tudi v svetovnem merilu), študentje slovite oxfordske univerze.
Napisala: Katja Cmok
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?