Sivo nebo, dež in ponoči prve zmrzali, tropski otok v Indijskem oceanu pa vabi z veliko sonca ter eksotičnim rastlinskim in živalskim svetom.
V novembrskem vremenu sanjarimo o južnih logih, kajti v tropskih krajih je zdaj poletje, ki ljudi tam razvaja z veliko sonca in z našega stališča uspeva rajski rastlinski svet.
Otok Mauritius oz. Mavricij, ki leži v Indijskem oceanu pred južno obalo Afrike, spada med te cilje, po katerih hrepenimo – in to ne le tisti, ki obožujejo sonce, ki bi se radi spočili na plaži, ampak tudi prijatelji narave.
Živalski in rastlinski svet se je na izoliranem otoku deloma razvil neodvisno od kopnega. Tako srečamo rastlinske vrste, ki so domače le tam, so torej endemične – kot Boucle d'Oreille (Trochetia boutoniana), rdeče cvetoča slezenovka, ki je od leta 1992 narodna roža Mavricija.
V razmahu kolonializacije, ki so jo izvajali Evropejci od 16. stoletja, so pripeljali tudi mnogo tujih tropskih rastlin, ki so obljubljale dobiček, predvsem sladkorni trs. Še danes ga pridelujejo na velikih površinah, od takrat vzgajajo tudi kokosovo palmo ter sadna drevesa, kot so mango, liči, papaja in guave.
Eksotičen otok, eksotične rastline in živali
Kdor ima odprte oči, v hotelskih in botaničnih vrtovih ali na izletih v enem od naravnih rezervatov ne vidi le veliko eksotičnih rastlin, temveč tudi v Srednji Evropi neznani ptičji svet: bulbul z rdečimi ušesi ima poleg rdečih lis na licih še zanimiv črn šop perja na glavi. Vpadljiv je žareče rdeč pernati kardinal, ki spada med tkalce.
Izjemna posebnost je domača zelena mavricijska skobčevka, od katerih naj bi v jašku Črne reke živelo le še 140 primerkov.
Doda, kot puran velikega ptiča, ki ne leti, ga je pa mogoče videti na mnogo upodobitvah na otoku, v naravi zaman iščemo. Izumrl je že proti koncu 17. stoletja – nizozemskim naseljencem je preprosto teknil predobro. Podobno usodo so doživele tudi druge vrste, ne nazadnje zaradi velike poseke deževnih tropskih gozdov.
Rezervati danes ščitijo edinstveno naravo – to ne dene dobro le živalskemu in rastlinskemu svetu, temveč veseli tudi obiskovalce otoka, ki bi radi doživeli izvirne čare otoka. Tako so leta 1994 uredili narodni park Black River Gorges. V njem lahko prijatelji narave raziskujejo pragozd v dobro zgrajeni široki mreži pohodniških poti, odkrivajo osamljena jezera v vulkanskih kraterjih ter slapove in hudournike, prisluškujejo eksotičnemu petju ptic – in se pri tem počutijo rajsko.
Otoška križarjenja
Na dopustu se lahko močno razvajate in z domačim vodenjem spoznate tuje države – dva razloga, zakaj so potovanja z ladjo tako priljubljena. Različni pomorski prevozniki, kot sta Costa in Deilmann, imajo v svojem programu tudi otoke pred vzhodnoafriško obalo.
Botanični vrt
Botanični vrt Pamplemousses le nekaj kilometrov od glavnega mesta Port Louisa je vrhunec za ljubitelje rastlin. Nasad je v 18. stoletju nastal iz plantaže sadja in zelenjave in danes na 26 hektarjih obsega 500 različnih rastlinskih vrst, med njimi 80 vrst palm. V ribnikih z lokvanji navdušujejo do dva metra veliki plavajoči listi velikanskega lokvanja Victoria regia.
Najboljši čas za potovanje na otok
Na Mavriciju vlada tropsko podnebje, to pomeni, da je od maja do novembra dokaj suho z najvišjimi temperaturami med 26 in 29 °C. V deževnem času od decembra do aprila so najvišje vrednosti pri približno 30 °C.
Temperature lahko nihajo regionalno na obali in v gorah. Vse leto je zračna vlažnost približno 80-odstotna. September, oktober in november na splošno priporočajo kot dober čas za potovanje.
Še nekaj statističnih podatkov
Ozemlje: Otoška država v Indijskem oceanu je velika 2,40 km². Leži približno 800 km vzhodno od Madagaskarja in 1.700 km od afriškega kopnega. Glavno mesto je Port Louis s približno 170.000 prebivalci. Mavricij, Rodrigues, Réunion in drugi majhni otoki tvorijo otoško skupino Maskareni.
Prebivalstvo: Priseljeniška država Republika Mavricij ima multietnično prebivalstvo. Od 1,3 milijona prebivalcev jih ima skoraj 70 odstotkov indijske korenine, druga največja skupina so kreoli, sledijo pa jim priseljenci cKitajske in iz Evrope.
Jezik: Na otoku aktivno govorijo 22 jezikov. Angleščina je uradni jezik, časopisi so pretežno francoski, vsakdanji jezik mnogo prebivalcev je morisyen, kreolski jezik, ki temelji na francoščini.
Vstop: Na Mavriciju je mednarodno letališče. Neposredni leti so iz Frankurta na Majni. Zahtevajo potni list, ki je veljaven še šest mesecev, vizuma pa ne. Ob vstopu je treba izpolniti dovoljenje za vstop.