Morda se pečina sliši malo zlovešče, a v resnici so mesta na vrhu skale oz. pečine čudovita in imajo čudovite razglede. Poglejmo, katera mesta so ljudje sezidali pod oblaki.
Veliko Tarnovo, Bolgarija
Veliko Trnovo ali Veliko Trnovo je mesto (okoli 70.000 prebivalcev) ob reki Jantri v osrednji Bolgariji. Mesto, katerega stari del stoji na treh gričih – Carevcu, Trapezici in Sveti gori –, je bilo med letoma 1185 in 1422 prestolnica Drugega bolgarskega cesarstva. V srednjem veku je bilo Veliko Trnovo eno od pomembnih evropskih kulturnih središč.
Al Hajarah, Jemen
Mesto je bilo ustanovljeno v 12. stoletju, pod vodstvom jemenske dinastije Sulajhid, za časa otomanske okupacije pa je bilo pomembna utrdba. Danes v mestu, ki je znano po večnadstropnih zgradbah na pečini, živi okoli 2.500 ljudi.
Tropea, Kalabrija (Italija)
Mesto je znano iz rimskih časov, legenda pa pravi, da ga je ustanovil mitološki junak Herkul. Danes je Herkulovo mesto znano predvsem po najlepših plažah v okolici ter pečinah nad njimi. Tropea ima okoli 6.500 stalnih prebivalcev, predvsem poleti pa je tu ogromno turistov.
Sorrento, Campania (Italija)
Sorrento je priljubljena turistična točka, saj leži na slavni obali Amalfi, kjer poleti počitnikuje veliko svetovnih zvezdnikov. Mesto na pečinah ob morju, ki je bilo ustanovljeno že v rimskih časih, ima danes okoli 17.000 prebivalcev. Sorrento je tudi odlična izhodiščna točka tako poleti kot tudi pozimi za bližnje izlete v mesto Neapelj, na otok Capri, v antično mesto Pompeje, na ognjenik Vezuv ter v idilične vasice ob obali Amalfi.
Ronda, Andaluzija (Španija)
Mesto, ki ima danes okoli 37.000 prebivalcev, so ustanovili Rimljani okoli 200 let p. n. št. V njem so pozneje vladali Svebi, vzhodno rimsko cesarstvo, Vizigoti in Arabci. V 15. stoletju je mesto prešlo v krščanske roke. Skozi mesto teče reka Gaudavelin in ga deli na dva dela. Reka je zarezala več kot 100 m globok kanjon El Tajo, na katerem stoji staro mesto.
Arcos de la Frontera, Andaluzija (Španija)
Mesto z 31.000 prebivalci v bližini Cadiza in Atlantskega oceana je eno izmed 'pueblos blancos' (belih vasi ali naselij) na jugu Španije, ki so na belo prebarvane z apnom zaradi hladilnega učinka. Arcos je bil nekoč del mavrskega (muslimanskega) ozemlja, od 13. stoletja dalje pa je mesto sinonim za krščanstvo in tudi njegov branitelj. Večina mesta je na vzpetini, s katere je veličasten pogled na okolico.
Bonifacio, Korzika (Francija)
Mesto na skrajnem jugu otoka Korzika je dobilo ime po Bonifaciju II. Toskanskem, ki je v 9. stoletju na pečini 70 metrov nad morjem zgradil mogočno trdnjavo, okoli katere se je razvilo mesto. Bonifacio leži v globokem zalivu, ki je podoben fjordu, ima samo 3.000 stalnih prebivalcev, je pa v poletnih mesecih tu veliko več ljudi, saj je popularna turistična točka.
Konstantine, severovzhodna Alžirija
Konstantin leži ob bregovih reke Rhumel in je mesto z bogato zgodovino, saj je poseljeno od Feničanov naprej. Današnje ime je mesto s 450.000 prebivalci dobilo po Konstantinu velikemu, rimskemu cesarju. Znano je tudi pod imenom Mesto mostov, ki povezujejo vzpetine, na katerih je mesto zgrajeno.
Cuenca, Kastilja – La Mancha (Španija)
Mesto Cuenca, ki ima danes okoli 55.000 prebivalcev, leži približno 100 kilometrov jugo vzhodno od Madrida. Mesto na pečinah je pomembna geostrateška točka, od koder se nadzira pokrajina in je čez stoletja prehajalo iz muslimanskih rok v krščanske ter obratno. Mesto na pečini je od leta 1996 pod zaščito Unesca.
Polignano A Mare, Apulija (Italija)
Polignano a Mare je mesto na pečinah tik ob Jadranskem morju v bližini mesta Bari v južni Italiji. Polignano, ki ima okoli 18.000 prebivalcev, živi predvsem od turizma, kmetijstva in ribištva.
Fotografije: Shutterstock, Profimedia