Tokrat smo jo mahnili po svetu, da si ogledamo nekaj najlepših antičnih znamenitosti sveta. To so praktično čudesa, ki so še danes zanimiva prav zaradi svoje skrivnostnosti in posebnih energij.
Stonehenge (viseči kamni), Velika Britanija
Mitski kamniti velikani iz neolitika in bronaste dobe (gradili so jih med letoma 3000 in 1000 p. n. š.) stojijo na jugu Anglije, približno 150 km jugozahodno od Londona, in so bili prizorišče obredov.
Vseh kamnov, ki so sestavljali Stonehenge, je bilo približno 162, vendar jih je danes veliko manj. Največji kamni tehtajo do 45 ton in v širino merijo do 7 metrov. Premer kroga, kjer so kamni velikani, meri približno 200 metrov.
Za viseče kamne se ne ve, kdo jih je postavil in kako so se znašli tu, saj so jih morali pripeljati, in to najmanj 30 kilometrov daleč.
Več na www.stonehenge.co.uk.
Piramide pri Gizi, Egipt
Deset piramid krasi Gizo – mesto na zahodnem bregu reke Nil, v bližini Kaira. Posebej izstopajo Keopsova, Kefrenova in Mykerinova piramida, ki so izmed vseh čudes najstarejše in edino ohranjeno čudo starega sveta. Grajene so bile med letoma 2650 in 2550 pr. n. š.
Glede piramid je še danes veliko nejasnosti, najpodrobneje pa je o njih pisal starogrški mislec Herodot, ki si jih je ogledal leta 450 pr. n. š.
Akropola v Atenah, Grčija
Stoji na hribu nad Atenami (dolga je 270 in široka 160 m), zgrajena je bila med letoma 800 in 500 pr. n. št. in je posvečena bogovoma Pozejdonu in Ateni. Kot celota in s posameznimi zgradbami je ena največjih stvaritev antičnega sveta. Leta 2009 so v Atenah za javnost odprli nov muzej ob znameniti Akropoli.
Več na www.acropolis-athena.gr.
Kolosej, Rim
Velikanski amfiteater sredi Rima so Rimljani zgradili približno v osemdesetih letih n. š. Sprejel je do 60.000 gledalcev (največji na svetu) in se je uporabljal za gladiatorske boje, morske bitke, love na živali, usmrtitve, poustvaritve znamenitih bitk in drame na osnovi klasične mitologije.
Veliko informacij na Colosseum.
Chichen Itza, Jukatan, Mehika
Majevsko mesto (na polotoku Jukatan) je bilo med 10. in 15. stoletjem glavno mesto plemena Itza. V mestu najbolj izstopa 24 metrov visoka piramida El Castillo, ki je bila hram, posvečen glavnemu srednjeameriškemu božanstvu – pernati kači quetzalcoatli.
Moai, Rapanui ali Velikonočni otok, Južni Pacifik
Moai so kamnite človeške figure (več kot 600 kipov), ki so jih izklesali polinezijski naseljenci. Najverjetneje so nastali med 10. in 15. stoletjem, ni pa jasno, zakaj so jih gradili. Moai so obrnjeni proti notranjosti otoka, visoki so pa od 5 do 22 metrov.
Petra (pozabljeno mesto), Jordanija
Petro so okrog leta 100 pr. n. št. kot svoje glavno mesto ustvarili Nabatejci. Leži na pobočju gore Hor v ozki soteski. Od vhoda v Petro do njenega srca vodi dober kilometer dolga ozka soteska z 200 metrov visokimi stenami. Ponovno so jo odkrili leta 1812, danes pa je glavna turistična znamenitost Jordanije.
Angkor Wat, Kambodža
Angkor Wat je tempelj in mesto, ki so ga v začetku 12. stoletja zgradili za kralja Suryavarmana II. Je najbolje ohranjen tempelj v regiji in edini, ki je od časa ustanovitve ohranil funkcijo svetišča, najprej hindujcev, potem pa budistov. Tempelj je zgled klasične kmerske arhitekture in je simbol Kambodže.
Machu Picchu (stara gora), Peru
Simbol inkovskega kraljestva je zgradil inkovski vladar Pachacuti, okoli leta 1440, in je bilo poseljeno do leta 1532. Mesto leži na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2.350 m, nad dolino Urubamba. Machu Picchu je zahodnemu svetu šele leta 1911 predstavil ameriški zgodovinar Hiram Bingham.
Pompeji, Italija
Pompeje, rimsko mestno občino, je leta 79 uničil izbruh vulkana Vezuv. Takrat naj bi v mestu živelo več kot 20 tisoč ljudi. Mesto je bilo pod zemljo in pepelom 1.600 let. Odkrili so ga po naključju. Na pol izkopani Pompeji so bili senzacija in turistična točka že v 18. stoletju.
Tempelj Borobudur, Java, Indonezija
Terasasti tempelj Borobudur, zgrajen okoli leta 800 n.š, je največje budističnih svetišče na svetu. Za gradnjo pa naj bi potrebovali vsaj 40 let, saj je zgradba sestavljena iz več kot dveh milijonov kamnitih blokov. Svetišče so verjetno opustili že v 10. stoletju, ponovno odkrili pa leta 1814.
Palača Potala, Lhasa, Tibet
Palača Potala je bila glavna rezidenca dalajlam vse do 14. dalajlame, ki je med tibetansko vstajo leta 1959 moral pobegniti. Palača Potala je zgrajena na ostankih starejše trdnjave iz leta 637. Peti dalajlama je začel graditi sodobno palačo Potala v letu 1645. Objekt v tlorisu meri 400 krat 350 metrov, v višino pa 117 metrov in ima 13 nadstropij. Danes je v palači muzej.
Persepolis, Iran
Glavno mesto Perzijskega cesarstva za časa iranske dinastije Ahemenida. Nastal je okoli leta 500 p. n. š., Aleksander Makedonski pa ga je uničil okoli leta 330 p. n. š.