Najbolj obiskana in največja je Postojnska jama, največ navdušenja običajno požanjejo Škocjanske jame. No, mi smo obiskali še številne druge, med njimi tudi Snežno jamo, ki je prava posebnost, in skočili še v jami v Italijo in na Hrvaško.
Prav slovenski Kras je dal ime vsem tovrstnim pojavom sveta, saj so pri nas strokovnjaki kraške pojave najprej analizirali. V Sloveniji jamarji vsako leto odkrijejo nove jame, doslej so jih že več kot osem tisoč, a za obiskovalce jih je urejenih le nekaj več kot 20.
Snežna jama
Snežna jama je najvišje ležeča jama v Sloveniji, urejena za turistične oglede. Ocenjujejo, da je stara od 10 do 12 milijonov let.
Posebnost Snežne jame je sožitje ledu in sige, ki je na takšni višini prava redkost.
Z obiskom Snežne jame lahko doživite nenavadni podzemni svet in spoznate zgodovino davno minulega časa kilometer in pol dolgega jamskega sistema.
Jama je odprta od 1. junija do 30. septembra, in sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Več na www.snezna-jama.com.
Jama Pekel
Jama je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču. Leži sredi Ponikvanskega krasa, dobre štiri kilometre severno od Šempetra v Savinjski dolini.
Izdolbel jo je tok potoka Ponikvica, ki pred jamo ponikne, iz nje pa priteče z imenom Peklenščica.
V jami so našli tudi kosti neandertalskega človeka, obiskovalcem pa je bila namenjena že v 19. stoletju, ko so v njej celo prirejali zabave. Ima dve etaži, spodnja je prepredena z več vodotoki.
Obiskovalcem je dostopen slap, ki je s štirimi metri vodnega padca najvišji podzemni slap v turističnih jamah v Sloveniji.
Več na www.td-sempeter.si.
Kostanjeviška jama
Kostanjeviška jama leži v bližini Kostanjevice na Krki, ob vznožju Gorjancev, ki jih označuje razgiban kraški teren s krednimi apnenci.
Leta 1937 so narasle vode odtrgale skale in odprle sedanji vhod v jamo, takrat pa se je začelo tudi njeno raziskovanje. Leta 1971 so v jami uredili električno razsvetljavo in uredili 300 metrov poti za turistični ogled najatraktivnejših delov jame.
Poti po jami so urejene tako, da so primerne za otroke in starejše obiskovalce.
Več na www.kostanjeviska-jama.com.
Jama Vilenica
Jama Vilenica, ki leži ob cesti Sežana–Lokev, je ena od najstarejših turističnih jam na svetu. Že davnega leta 1633 jo je dal njen lastnik, grof Petač (Petazzi), v upravo lokavski župniji.
Leta 1778 jo je obiskal slavni naravoslovec Balthasar Hacquet, ohranjeni pa so tudi podatki o več kraljevskih obiskih. Naj bi jo obiskali kralj Neaplja in Sicilije Ferdinand (1790), cesar Leopold II. (1790 in 1791), cesar Franc I. (1816), saški kralj Friderik II. (1836) itd.
Jama je nekoč močno burila domišljijo obiskovalcev in domačini so verjeli, da v njej prebivajo dobre vile. Tako je Vilenica dobila svoje ime. Vilenica se imenuje tudi mednarodna literarna nagrada, ki jo vsako leto podelijo v Plesni dvorani.
Za obiskovalce je Vilenica opremljena in osvetljena v dolžini 450 metrov.
Več na www.vilenica.com.
Krška jama
Krška jama je vodoravna kraška jama in izvir reke Krke, katere vhod je severno od vasi Gradiček v Suhi krajini. Za vhodom je prostorna dvorana z mestoma zasiganimi stenami. Dolga je dobrih 200 in široka do 30 metrov.
Več na www.jkkrka.si.
Briška jama
Briška jama leži na italijanskem krasu, pri vasi Devin, v bližini Trsta. Jamo je že leta 1840 delno raziskal Anton Frederick Lindner, ko je iskal podzemni tok reke Timave za potrebe oskrbe Trsta z vodo.
Velika dvorana meri 107 metrov v višino, 65 metrov je široka in 130 metrov je dolga je bila leta 1995 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot največja turistična jamska dvorana na svetu.
Več na www.grottagigante.it.
Jama Baredine
Jama Baredine je v hrvaški Istri, poleg kraja Nova Vas pri Poreču. Globina jame je 132 metrov, in to skupaj s podzemnimi jezeri, katerih globina ponekod doseže celo do 30 metrov.
V 40 minutah prijetnega sprehoda po približno 300 metrov dolgi stezi boste šli skozi pet dvoran in pet galerij abstraktnih in realističnih skulptur.
Več na www.baredine.com.
Škocjanske jame
Škocjanske jame so sistem vodnih jam, skozi katerega teče reka Reka in je v bližini Divače na slovenskem Krasu. Jame sestavlja splet 11 jam, ponorov, naravnih mostov, udornic in še veliko drugega.
Pri UNESCU so zaradi svoje edinstvene kulturne in naravne dediščine že od leta 1986 vpisane na seznam svetovne dediščine. V jami lahko vidimo zavese, velike ponvice in raznobarvne, ogromne kapnike imenitnih oblik.
Več na www.park-skocjanske-jame.si.
Postojnska jama
Fantastičen preplet rovov, galerij in dvoran, osupljiva pestrost kraških pojavov ter preprosta dostopnost so glavni razlogi za izredno priljubljenost in obiskanost Postojnske jame, ki je v 200 letih gostila že 34 milijonov obiskovalcev.
Je največja turistična znamenitost Slovenije in eden izmed največjih kraških spomenikov sveta.
Več na www.postojnska-jama.eu.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?