Najslavnejši nebotičnik na svetu in najvišja stavba New Yorka

Arhitekt William F. Lamb je načrt zanj narisal v 14 dneh, saj je le priredil načrte svojih prejšnjih že zgrajenih nebotičnikov. Gradilo ga je kar 3.400 delavcev, večinoma priseljencev iz Evrope, ter nekaj sto Indijancev iz plemena Mohavk (ki menda ne poznajo strahu pred višino). Vlagatelji so pri gradnji tekmovali za prestižni naslov najvišje stavbe nas svetu, in to še z dvema malo prej zgrajenima nebotičnikoma (40 Wall Street in Chrysler Building) v New Yorku.

Tako so 1. maja leta 1931 slavnostno in pompozno odprli najvišjo stavbo na svetu, ki je laskavi naslov obdržala kar 23 let.

Zgradba je bila zaradi gospodarske recesije in takratne slabe lokacije (brez bližine javnega transporta) nerentabilna, saj so z razgledno točko zaslužili več kot z oddajo pisarn. Pravzaprav je bil nebotičnik nedobičkonosen vse do začetka petdesetih let, ko je le zamenjal lastnika. Od leta 1964 vrh nebotičnika osvetljujejo z reflektorji in s tem opozarjajo na pomembne dogodke ter praznovanja v mestu ali ZDA (športni dogodki, prazniki, obletnice).

Leta 1972 sta ga po velikosti v mestu prehitela tragična dvojčka WTC. Po žalostnem padcu dvojčkov leta 2001 pa je spet prevzel naziv najvišje stavbe v mestu. Danes Empire State Building obnavljajo, obnova pa bo stala komaj verjetnih 550 milijonov dolarjev. V novi galeriji v 80. nadstropju je na ogled tudi stalna razstava, posvečena slavnemu nebotičniku.

448,7 metra do konice

Od tal do zgornjega nadstropja meri 373,2 metra, do strehe 381 metrov, do vrha konice pa 448,7 metra. Površina nebotičnika v pritličju je 8.094 kvadratnih metrov. V njem je 200 tisoč kvadratnih metrov pisarniških in drugih uporabnih prostorov, ki segajo do 85. nadstropja.

V 86. nadstropju je razgledna ploščad, nad njo pa 16-nadstropni stolp, na vrhu katerega (v 102. nadstropju) je še ena razgledna točka. Skupno je v njem okoli 257 tisoč kvadratnih metrov površin. Še više je 67,7 metra visoka konica, ki se konča s strelovodom, okrog nje pa so oddajniki večine newyorških televizijskih in radijskih postaj. Ima 6.500 oken ter 73 dvigal.

Od tal do vrha je točno 1.860 stopnic. Za nebotičnik so potrebovali 10 milijonov opek, 1.886 kilometrov kablov za dvigala, skupna teža nebotičnika pa je 331 tisoč ton. V nebotičniku vsak dan dela približno 21 tisoč uslužbencev.

Zanimivosti

• Empire State (imperij) je vzdevek za državo New York, po kateri je nebotičnik dobil ime.

• Indijanci Mohavk spadajo v pleme Irokezov, ki prihajajo iz vzhoda ZDA in Kanade. Indijanci so bili odlični višinski delavci, saj je znano, da jih ni strah višine.

• Po uradnih podatkih je med gradnjo umrlo pet delavcev.

• Ameriški predsednik Herbert Hoover je ob odprtju nebotičnika prižgal luči kar iz Washingtona.

• 102. nadstropje je bilo sprva mišljeno kot pristajališče za cepeline, vendar so zamisel opustili zaradi nevarnega vzornika, ki piha ob zgradbi. Do danes je priljubljeno izletniško točko, s katere se ob lepem vremenu vidi do 120 kilometrov daleč, obiskalo že več kot 117 milijonov ljudi.

• Gradnja stavbe Empire State Building je stala 40.948.900 dolarjev, kar je približno današnjih 500.000.000.

• Skozi leta je bilo zabeleženih več kot 30 samomorilskih skokov z vrha nebotičnika. Leta 1979 je neka ženska skočila z razgledne ploščadi v 86. nadstropju. Zaradi močnega vzgonskega vetra je pristala nadstropje nižje z zlomljenim rebrom.

• V nebotičniku organizirajo tudi vrsto dogodkov, kot so vsakoletni tek po stopnicah, z bodočim možem pa se lahko prijavita na poročni obred na valentinovo. Mogoče bosta srečna izžrebanca.

• Leta 1945 se je v nebotičnik zaletelo manjše letalo. Umrlo je 14 ljudi. Ob nesreči je fant, ki upravlja dvigalo, padel 70 nadstropij globoko in preživel. Vpisan je tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

• Z dvigalom se do 80. nadstropja povzpnete v manj kot minuti.

Luka Butinar

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?