Za vas smo pogledali, kateri so najstarejši muzeji, ki so še vedno odprti in množično obiskani.
Da velja za najstarejši (ne več delujoči) muzej, ki so ga arheologi leta 1925 odkrili v današnjem Iraku – muzej Ennigaldi-Nanna, ki so ga postavili okoli leta 530 pr. n. š. – je zasluga princese Ennigaldi, hčerke Nabonida, zadnjega kralja neobabilonskega imperija. V njem se je predstavljala babilonska kultura. V Sloveniji je najstarejši Narodni muzej v Ljubljani, ki so ga odprli leta 1821 po odloku avstrijskega cesarja Franca I., najprej pa se je imenoval Kranjski deželni muzej.
Musei Capitolini, Rim (Italija)
Muzej na Kapitolskem griču v Palazzo dei Conservatori (muzeji so v treh palačah) velja za najstarejši še delujoči muzej na svetu. Ustanovljen je bil leta 1471, ko je Papež Sikst IV. podaril prebivalcem Rima kolekcijo antičnih skulptur. Najbolj znana umetnina v muzeju je Kapitolska volkulja (z Romulom in Remom) neznanega avtorja, ki seveda velja za simbol antičnega Rima.
Royal Armouries, Tower of London, London (Anglija)
Royal Armouries (Kraljeva orožarna), ki je v utrdbi Tower of London ob reki Temzi, velja za najstarejši muzej na otoku. Izbrani obiskovalci so si ga lahko ogledali že od leta 1592 dalje, za javnost pa je odprt od leta 1660. Danes je del orožarske zbirke v Leedsu (Royal Armouries Museum), del v Porthsmouthu (Fort Nelson), del pa še vedno v Belem stolpu (White Tower), ki je del utrdbe Tower of London.
Ashmolean Museum, Univerza Oxford (Anglija)
Ashmolov muzej umetnosti in arheologije velja za prvi univerzitetni muzej na svetu, saj je za študente znamenite univerze dostopen od leta 1683. Muzejska zbirka vključuje razstavne predmete začetnika muzeja Eliasa Ashmola: starinske kovance, knjige, gravure, geološke in živalske primerke, med katerimi je nagačeno telo zadnjega doda (izumrlega neletečega ptiča).
Amerbach Cabinet - Kunstmuseum, Basel (Švica)
The Kunstmuseum danes velja za najpomembnejši švicarski umetniški muzej z najboljšo zbirko del. Vse se je začelo leta 1661, ko sta mestna uprava in univerza v Baslu odkupila zbirko del nemškega renesančnega slikarja Hansa Holbeina. Leta 1671 je bila zbirka postavljena na ogled javnosti, danes pa je del Kunnstmuseum.
Galleria degli Uffizi, Firence (Italija)
Galerija Uffizi v Firencah je bila od 15. stoletja dalje v zasebni lasti razsvetljenske družine Medici, leta 1737 pa so jo podarili prebivalcem mesta ter se je posledično odprla na ogled javnosti. Najbolj obiskan italijanski muzej se lahko pohvali z izjemno zbirko italijanske renesančne umetnosti ter predstavlja dela umetnikov, kot so: Sandro Botticelli, Leonardo da Vinci, Giambattisto Pittoni, Michelangelo Buonarroti, Pierro della Francesco …
Musée des Beaux-Arts et d'Archéologie, Besancon (Francija)
Muzej fine umetnosti in arheologije v Besanconu, ki je v bližini švicarske meje, so odprli davnega leta 1694 na pobudo duhovnika in učenjaka Jeana-Baptista Boisota, ki je podaril svojo zbirko redkih rokopisov prebivalcem mesta. Danes se muzej, ki velja za prvi javni muzej v Franciji, deli na tri dele: arheologijo, slikarstvo ter na kabinet s skicami, risbami in rokopisi.
Musei Vaticani, Vatikan, Rim (Italija)
Vatikanske muzeje je ustanovil papež Julij II. v zgodnjem 16. stoletju, leta 1506, zaradi odkritja marmornega helenističnega kipa Laokoontova skupina. Letno Vatikanske muzeje obišče več kot 6 milijonov obiskovalcev, v ogled muzeja pa spada tudi Sikstinska kapela s stropom, ki ga je poslikal Michelangelo, in Raffaellove sobane.
Kunstkamera Sankt Peterburg (Rusija)
Muzej je bil ustanovljen leta 1717 na pobudo največjega sina Rusije, carja Petra I. Velikega. Leta 1727 so ga odprli za javnost, je pa v čudoviti baročni palači na obali reke Neve.
Še nekaj starih muzejev:
• Britanski muzej (British museum) London, ki ga je leta 1751 ustanovil zdravnik in znanstvenik Sir Hans Sloane.
• Ermitaž, Sankt Peterburg (Rusija). Leta 1764 ga je ustanovila ruska carica Katarina II.
• Belvedere, Dunaj (Avstrija), je bil ustanovljen leta 1781 na pobudo Habsburžanov.
• Louvre, Pariz (Francija) je bil ustanovljen leta 1793 s pomočjo francoskih revolucionarjev.
• Prado, Madrid (Španija) je leta 1819 ustanovil Karl III. Španski.
Fotografije: Shutterstock, Profimedia
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič