Klemen Premrl je eden najboljših lednih plezalcev na svetu in član žirije natečaja Share Dunlop Spirit. V intervjuju nam je zaupal, da je svojo najbolj nepričakovano in adrenalinsko izkušnjo doživel na Grenlandiji, prav zaradi avanturističnega duha Dunlop natečaja pa se je projektu pridružil kot član komisije.
"Opažam, da ljudje potrebujemo zelo malo spodbude, pa lahko iz svojega življenja naredimo mnogo več, ne le da sedimo sanjajoč na kavču, ampak te sanje uresničujemo," poudarja.
Kako si potoval, ko si bil še otrok, mladostnik? Si sploh potoval s starši? Ste potovali kot turisti ali kot raziskovalci?
S starši nismo bili kakšni strašni popotniki, spomnim se izleta v Benetke s katamaranom, pa seveda počitnic na morju, kjer pa smo vsekakor bili raziskovalci. Vedno smo taborili, oče je tudi zelo zgodaj vstajal, pa smo vstali še mi z njim in se potepali po jutranje praznih obalah. Ker je oče arhitekt, smo raziskovali tudi urbana okolja, njihovo arhitekturo, zgodovino in kulturo. Tudi mene so, sploh v srednji šoli in ko sem začel potovati sam, nekaj časa privlačila prav mesta.
Kam pa si se odpravil na prvo samostojno potovanje? Zakaj tja? Kaj ti je s tega potovanja najbolj ostalo v spominu?
Prvič sem se sam, brez staršev, na avtoštop pri šestnajstih odpravil v Amsterdam. Zakaj ravno Amsterdam? Kot sem že omenil, sem imel obdobje, ko so me fascinirala urbana okolja, sicer pa – saj vsi vemo, zakaj gre najstnik v Amsterdam. ;)
A najbolj me je pri tem potovanju presenetilo in mi s tem tudi najbolj ostalo v spominu, kako sem se počutil, ko sem bil prvič zares sam odgovoren zase in za svoje odločitve. Doma nas vedno nekdo varuje, po drugi strani pa je za vse, kar se nam zgodi, "kriv" nekdo drug, medtem ko si na potovanju in v alpinizmu za vse odgovoren sam. Občutek te samostojnosti in neke svobode, ki pride z njim, je bil res super.
Zakaj potuješ? Kaj ti potovanja dajo, kako obogatijo tvoje življenje?
Zadnjih petnajst let so skoraj vsa moja potovanja povezana s plezanjem. Potujem, ker želim uresničiti svoje plezalne cilje oziroma sanje, ki so običajno na takšnih lokacijah, da je do njih zelo dolga pot, denimo v Kanadi, na Islandiji ali Grenlandiji. Vzrok za potovanja je torej plezanje, a je cela avantura bolj pomembna. Spoznavanje novih ljudi, drugačnih kultur in vse smešne situacije, ki se zgodijo zaradi različnih navad – to je tisto, kar te res obogati. Kadar potuješ sam, si tudi prisiljen v več komunikacije z ljudmi, kot doma, in hitro ugotoviš, kako smo si vsi ljudje na svetu podobni v tem, da radi pomagamo.
Katera pa je bila najbolj nora, adrenalinska, nepričakovana izkušnja, ki si jo doživel na svojih potovanjih?
Vsekakor Grenlandija, kjer sva s kolegom za potrebe promocijskega videa plezala na ledene gore. Razlogov, zakaj je bila Grenlandija doslej vsekakor avantura mojega življenja, je več. Verjetno sem od očeta podedoval to, da stvari doživljam zelo estetsko, in ko sem bil še mulc, sem nekje videl sliko jadrnice sredi morja z ledenimi gorami, ki mi je ostala v spomninu do danes, ko sem to zares doživel. Že samo zato, da se ti uresničijo take sanje iz otroštva, ne da bi to sploh načrtoval, saj je povabilo za to avanturo prišlo povsem nepričakovano, je bila ta izkušnja nepozabna.
Potem je tu neverjeten kontrast, ki ga narava Granladnije nudi – kontrast med trdimi, belimi, nevarnimi ledenimi gorami in mehkim, tekočim, temnim morjem. Hkrati nas morje večina doživlja kot dopust, neko čofotanje in sprostitev, na Grenladniji pa ga doživiš v čisto novi, drugačni luči, zaveš se, kako nevarno je lahko in kakšno moč ima narava.
Kakšne ljudi in kakšne potovalne načrte boš iskal kot član žirije natečaja Share Dunlop Spirit?
Mene bodo najbolj prepričali tisti, ki bodo načrt sestavili tako drzno, da bo že od začetka jasno, da jim bodo na potovanju stvari ušle z vajeti. Všeč mi bodo načrti, v katerih bo prostor za improvizacijo. Ljudje smo preveč nagnjeni k temu, da vse načrtujemo, potem pa nas nepredvidene stvari spravijo v slabo voljo, namesto da bi jih vzeli kot priložnosti. Iz izkušenj vem, da na koncu vse spelješ, a je bolj zabavno in pristno, če kaj ne gre po planu.
Zakaj si se odloči, da kot član žirije sodeluješ v natečaju Share Dunlop Spirit?
Plezanje je tak šport, da ga človek dela zase. Kar lahko delim z drugimi, je to, da jih motiviram, da stopijo ven iz svoje cone udobja. Šele tam se namreč začnejo prave avanture. Opažam, da ljudje potrebujemo zelo malo spodbude, pa lahko iz svojega življenja naredimo mnogo več, ne le da sedimo sanjajoč na kavču, ampak te sanje uresničujemo. Share Dunlop Spirit je tak natečaj, da bo ljudi spodbudil k razmisleku - kam želim iti, kaj želim doživeti, kaj početi, kako lahko nekoga nasmejem, mu pomagam, nato pa bo nekomu te sanje tudi zares omogočil.
Ste dovolj drzni? Na sharedunlopspirit.dunlop.si preverite, kako vam lahko Dunlop pomaga uresničiti vaše sanje.
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem