Secesija ali art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Francozi slog imenujejo art nouveau, Nemci mu pravijo Jugendstil (slog mladih), Angleži modern style, Italijani liberty, Nizozemci nieuwe kunst, Španci modernismo, Švicarji stylesapin, Poljaki Młoda Polska, Rusi moderna, Avstrijci pa so ohranili ime predhodnega obdobja Sezessionstil. Kar se tiče zunanje arhitekture stavb je za secesijo značilno, da so fasade poslikane in okrašene, veliko je tudi skulptur in drugih umetniških inštalacij.
Jubilejna sinagoga, Praga, Češka
Jeruzalemska sinagoga, kakor ji tudi pravijo, je delo arhitekta Wilhelma Stiassnyja, zgrajena pa je bila leta 1906. Barvita cerkev je mešanica mavrske revival arhitekture, ki je značilna za judovske objekte, ter art nouveauja. V Pragi je še nekaj izjemnih primerov secesije, kot so: železniška postaja, mestna hiša, hotel Central, hotel Evropa ... V Pragi je živel in delal eden od najbolj slavnih umetnikov tega sloga, in sicer Alfons Maria Mucha, plakatni umetnik, ki je začel plakatno evforijo po Evropi.
Muzej uporabnih umetnosti, Budimpešta, Madžarska
Madžarska secesija se razlikuje od drugih po tem, da so uporabljali več orientalske umetnosti. Najslavnejši madžarski secesijski arhitekt je Ödön Lechner. Njegova zgradba Muzeja uporabnih umetnosti z zeleno streho je bila zgrajena leta 1896. Notranjost je oblikovana v hindujskem, mongolskem in islamskem slogu.
Wiener Secessionsgebäude, Dunaj, Avstrija
Secesijsko hišo, namenjeno razstavam, je zgradil Joseph Maria Olbrich leta 1897, ki velja za enega najboljših secesijskih arhitektov. Po njem se je zgledoval tudi veliki slovenski arhitekt Ciril Metod Koch. Po njegovem vzoru je zgradil Čudnovo hišo ob Miklošičevem parku v Ljubljani.
Majolikahaus, Dunaj, Avstrija
Hiša Majolika (zgrajena l. 1899) slavnega arhitekta Otta Wagnerja velja za eno najlepših poslikanih secesijskih hiš. V Ljubljani velja za eno najlepših stavb Zadružna gospodarska banka (Miklošičeva ulica), ki je delo arhitekta Ivana Vurnika in njegove žene, slikarke Helene Vurnik. Hiša je razkošno poslikana v slovenskih nacionalnih barvah.
Casa Batllo, Barcelona
Svetovno najbolj znani secesijski arhitekt je prav gotovo Antonio Gaudi, ki je s svojimi stvaritvami zaznamoval Barcelono. Eden najlepših in izrazitih primerov katalonskega modernizma (poleg parka Guell) je zagotovo čudovita casa Batllo (1904).
Lavirotte, Paris, Francija
Hišo Lavirotte je zgradil najbolj znan pariški art nouveau arhitekt Jules Lavirotte leta 1901. S skulpturami in keramiko je fasado okrasil umetnik Alexsandre Bigot.
Hiša Amfora, Riga, Latvija
Mesto Riga ima več kot 700 secesijskih hiš, kar je največ na svetu. Alberta, glavna ulica v glavnem mestu Latvije, je zaznamovana s secesijo in je prava paša za oči. Na sliki hiša Amfora, rusko judovskega arhitekta Mikhaila Eisensteina, ki je Rigo arhitekturno najbolj zaznamoval. Veliki arhitekt je tudi oče enega najboljših filmskih režiserjev vseh časov Sergeja Eisensteina.
Ernst-Ludwig-Haus, Darmstadt, Nemčija
Hiša Velikega vojvode Ernsta Ludwiga je ob postavitvi (arhitekt Joseph Maria Olbrich) leta 1899 postala kolonija in nemški center za umetnike jugendstila (secesija po nemško). Mladi umetniki so do leta 1914 v okolici gradili hiše in opremljali interjer, postavljali pa so tudi druge umetniške inštalacije. Žal je bilo veliko hiš med 2. svetovno vojno porušenih. V mestu Darmstadt (30 km od Frankfurta) je danes tudi muzej, posvečen secesiji.
Casa do Major Pessoa, Aveiro, Portugalska
Aveiro je čudovito obmorsko mestece (80 tisoč prebivalcev) približno 100 kilometrov južno od Porta. Na začetku 20. stoletja je bilo mesto eden izmed centrov portugalske secesije. Na sliki Casa do Major Pessoa (1906), arhitektov Francisca Augusta da Silva Roche in Ernesta Korrodija, v kateri je danes muzej arte nova, kot tu imenujejo ta umetnostni slog.
Old England, Bruselj, Belgija
Bruselj je eden izmed svetovnih centrov art nouveau arhitekture. Trgovino iz jekla in stekla Old England je zgradil leta 1899 arhitekt Paul Saintenoy. Danes je v hiši muzej glasbil z več kot 8 tisoč glasbenimi inštrumenti. Lep primer secesijske hiše iz jekla in stekla imamo tudi v Ljubljani nasproti Mestne (županove) hiše.
Foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"