Zelenortski otoki (portugalsko Cabo Verde ali Kapverdski otoki) so 5. julija 1975 dosegli neodvisnost od Portugalske in po več kot 500 letih končno dočakali samostojnost.
Otočje je vulkanskega izvora, nastalo je pred približno 26 milijoni leti ter je najzahodnejša točka Afrike. Nenaseljene otoke je leta 1456 odkril genovski pomorščak António de Noli, ki je plul pod portugalsko zastavo.
Prvi portugalski priseljenci so prispeli leta 1462 in se naselili na otoku Santiago ter ustanovili naselbino Ribeira Grande (danes Cidade Velha). V 16. stoletju so otoki sčasoma postali središče portugalske trgovine z afriškimi sužnji, ki so jih so prek Atlantika vozili v Ameriko. Z ukinitvijo suženjstva v 19. stoletju so se otoki soočili z ekonomsko krizo. Njihova osnovna dejavnost je postala zalaganje ladij, ki so plule prek Atlantika, z dobrinami.
Leta 1951 je portugalska Zelenortskim otokom spremenila status. Iz kolonije so postali čezmorska provinca, kar je privedlo do nezadovoljstva in nacionalizma med domačini, ki so si želeli več avtonomije. Zelenortski otoki so dosegli avtonomnost 5. julija 1975 ter so danes suverena republika na otočju Makronezijske ekoregije Severnega Atlantskega oceana ob zahodni obali Afrike. Čeprav otoki ležijo v Afriki, so veliko bolj povezani z Evropo, najbolj s Portugalsko, Španijo in Italijo.
Otočje
Skupna površina desetih večjih in osmih manjših otokov je 4.033 km² (5-krat manjši od Slovenije). Otoki so med seboj zelo različni, tako da jih oglašujejo tudi 10 otokov – 10 različnih destinacij. Otoki ležijo v subtropskem pasu, povprečne letne temperature so praktično idealne ter se gibljejo od 24 °C januarja in februarja do 29 °C septembra. Padavin je malo.
Otoki Barlavento (severni, nadvetrni otoki):
Santo Antão – drugi največji otok, ki ga oglašujejo kot idealno destinacijo za treking ali pohodništvo
São Vicente – mesto Mindelo na otoku je kulturna prestolnica Kapverdskih otokov
Santa Luzia – nenaseljen naravni rezervat
São Nicolau – velik del prebivalstva živi na podeželju ter se ukvarja s kmetijstvom
Sal – turistično najbolj razvit in oblegan otok, magnet za deskarje in kajtarje
Boa Vista – najlepše plaže na otokih (55 km bele peščene plaže)
Otoki Sotavento (južni, podvetrni otoki):
Maio – znan po svojem gozdu, ki je neobičajen za preostale otoke
Santiago – prvi poseljen otok, na katerem živi največ prebivalcev, na njem leži tudi prestolnica Praia (130.000 prebivalcev)
Fogo – na otoku je najvišji vrh (2829 m visoki Pico do Fogo) ter še edini aktivni vulkan, ki je pred kratkim izbruhnil, tako da so morali evakuirati 3.000 ljudi
Brava – majhen otok, turistično precej nerazvit
Pomembnejša manjša otoka sta: Branco in Razo
Prebivalci
Na otokih živi približno pol milijona prebivalcev. Uradni jezik je portugalščina, priznani regionalni jezik pa zelenortska kreolščina. Po študijah imajo prebivalci zelenortskih otokov po moški strani dominantno evropsko kri, po ženski pa afriško. Skupaj naj bi imeli v sebi 56 % afriške krvi ter 44 % evropske.
Velika večina so mulati, nekateri potomci Portugalcev, drugi Francozov in Angležev, ki so mimo otokov pluli predvsem v 16. in 17 stoletju.
Na ulici lahko srečaš temnopoltega domačina z zelenimi očmi in svetlimi lasmi, kot tudi skoraj svetlopoltega z afriškimi kodri. Temnopolti na otoku so sezonski delavci in prihajajo iz Senegala in drugih bližnjih afriških celinskih držav. Domačini ne marajo celinskih Afričanov, ne toliko zaradi različne barve kože ali ne-evropske usmerjenosti kot zaradi vere. Temnopolti delavci so muslimani, na otokih pa so v veliki večini rimskokatoliške veroizpovedi.
Turizem
Turizem je danes glavna gospodarska panoga Zelenortskih otokov, saj se s kmetijstvom zaradi pomanjkanja vode ukvarjajo samo na štirih otokih. Ribolov je seveda razširjen, vendar zelo malo rib izvažajo. Turistična ponudba se bo v prihodnosti zagotovo še bolj razširila.
Zanimivosti
- Hriboviti otoki Santo Antao, Santiago, Sao Nicolau, Brava in Fogo so bili oblikovani z intenzivno vulkansko aktivnostjo. Visokogorje sega skoraj do 3000 metrov nadmorske višine. Najbolj turistična med vsemi sta otoka Sal in Boavista.
- Zelenortski otoki so dobili svoje ime po približno 600 km oddaljenem Zelenem rtu, najzahodnejši točki celinske Afrike, ki leži v današnjem Senegalu. Kanarsko otočje je 1.700 km severno od Zelenortskih otokov.
- Zelenortske otoke imenujejo tudi afriški Karibi
- Na Kapverdskih otokih sonce zahaja približno dve uri pozneje kot v Sloveniji (GMT – 1). Poleti ne premikajo ure ter so tri ure za nami.
- Glasba z Zelenortskih otokov je poznana po vsem svetu. Najbolj značilna glasbena zvrst je 'morna' – počasna, sentimentalna muzika, podobna portugalskemu 'fadu'. Daleč najbolj znana pevka in tudi predstavnica 'morne' je svetovno znana Cesaria Evora (1941–2011). Poznan je tudi senzualni ples funana (mešanica afriškega in portugalskega stila).
- Bližina afriške celine je pripomogla k temu, da se je ob pomoči vetrov na otoke naložil drobni pesek iz Sahare, zato so na nekaterih otokih čudovite plaže in sipine, ki ponekod spominjajo na lunino površje.
- Najbolj znana hrana je cachupa, tradicionalna jed, sestavljena iz koruze, fižola, mesa ali ribe, ki se skupaj počasi kuha.
Pogosto uporabljajo afriški čili, imenovan piri-piri, ki se dodaja omakam, imajo pa seveda ogromno morske hrane (popularni so jastogi in tunina). Priljubljena pijača je grogue – rum iz sladkornega trsa.
- Na otokih je popularen športni ribolov na velike ribe (big game fishing).
- Približno pol milijona otočanov je razseljenih po svetu. Priljubljene emigrantske države so ZDA, Nizozemska, Italija, Portugalska, Francija in druge evropske države. Korenine na Zelenortskih otokih ima tudi slavni džezovski skladatelj in pianist Duke Ellington (1899–1974).
- Nenaseljene otoke so sprva odkrili pripadniki starodavnega ljudstva Phoenica, vendar se niso za stalno naselili.
- Najbolj cenovno ugoden polet je iz nam bližnjega Münchna, vsakodnevno pa poleti tudi iz Benetk, kakor tudi iz Zagreba prek Lizbone.
V fotogaleriji si oglejte nekaj utrinkov iz te idilične destinacije.