TEH 5 stvari vsak dan naredijo najsrečnejši ljudje na svetu (presenetilo vas bo!)

Ko si predstavljate srečo, morda pomislite na neskončno poležavanje na sončni plaži s hladno pijačo v roki. Ali na kupe denarja in odlično službo. Vendar uspeha in dosežkov ne moremo enačiti s toplim občutkom, ki nas poboža, kadar smo zares srečni. Na kup smo zbrali mnenja avtorjev knjig o tem, kaj pomeni biti srečen. Morda se prepoznate v njihovih zgodbah.

• Sreča ni nekaj, kar čutimo. Je tisto, kar storimo. (Nataly Kogan, avtorica knjige Happier Now: How to Stop Chasing Perfection and Embrace Everyday Moments (Even the Difficult Ones)

Nataly Kogan je menila, da ima jasno predstavo o tem, kaj pomeni sreča, dokler se ni pri 13 letih iz Rusije preselila v Ameriko. Ni obvladala jezika, obdajali so jo dvomi in postala je anksiozna. Prepričana je bila, da bo zadovoljna šele, ko bo dosegla zastavljene cilje: “Srečna bom, ko se vpišem na ugledno fakulteto. Ko diplomiram. Ko se preselim v New York in se poročim,” pravi Nataly.

Po vsem tem se je zares počutila dobro, vendar se je občutek kmalu razblinil in ponovno se je znašla na začetku. Začela je raziskovati in med drugim odkrila, da naj bi človeka osrečila hvaležnost.

Vsak dan zapiši 3 stvari, za katere si hvaležen.

“Neumnost, sem si rekla,” razlaga Nataly. Vseeno se je po premisleku odločila, da naredi 30 dnevni preizkus hvaležnosti in o tem obvestila tudi svojo družino. Rezultati so jo presenetili. Spremembo je opazila že po nekaj dneh, ko je pričela uživati v majhnih stvareh, kot je objem hčerke ali šopek cvetja v vazi. Pred tem ni bila nikoli zares prisotna v teh trenutkih in jih je jemala kot samoumevne. Zdaj se zaveda, da sreča ni nekaj, kar čutimo in si je ne potrebujemo prislužiti. Sreča je nekaj, kar naredimo vsak dan.

• Zmaga na lotu te ne bo osrečila za vedno. (Meik Wiking, avtor knjige The Little Book of Hygge: Danish Secrets to Happy Living)

Denar je za življenje nujno potreben, vendar ni edino sredstvo, ki prispeva k sreči. Če ga porabimo za izpolnjevanje osnovnih potreb, lahko pozitivno vpliva na srečo. Z večanjem dohodka pa se (na žalost) manjša sreča posameznika. Bogat posameznik ne bo nič bolj zadovoljen, če mu ponudite dodatnih 100 evrov.

V svojem raziskovanju sreče je avtor odkril teorijo, ki pravi, da se bo z zadetkom na lotu ali selitvijo v veliko hišo raven sreče sčasoma zmanjšala na raven, kjer je bila, preden je posameznik doživel te spremembe. To ga je naučilo, da mora uživati v potovanju, ne le v končni destinaciji. Napačno je razmišljati, da obstaja ena sama stvar, ki vas lahko osreči.

• Biti srečen pomeni več kot le zadovoljiti lastne vzgibe. (Ellen Petry Leanse, avtorica knjige The Happiness Hack: How to Take Charge of Your Brain and Program More Happiness into Your Life)

Nekateri znanstveniki trdijo, da je sreča kemijski proces, ki poteka v možganih. Najprej smo motivirani, ker vemo, da kasneje sledi nagrada. Ellen se s tem delno strinja, vseeno pa je ostala radovedna in dopustila možnosti, da se za srečo skriva še kaj več kot znanost. Dlje kot raziskuje, vedno bolj ugotavlja, da srečo povezuje s tremi izkušnjami: odnosi, prispevanjem in z dosežki.

Pri odnosih je pomemben občutek povezanosti in pripadnosti. Graditi odnose z nekom, pred komer smo lahko takšni, kot smo.

S prispevanjem cilja na edinstvenost vsakega posameznika in na njegov prispevek svetu in drugim ljudem, ki naredi dobro spremembo.

Dosežki pa ne pomenijo nazivov in dobrih rezultatov v športu, pač pa to, da se vsak dan trudimo postati najboljša različica sebe.

Avtorica razkriva še četrto stvar, za katero meni, da jo prepogosto prezremo: razmislek o sebi. Umakniti se v tišino in razmisliti, kje se v življenju v tem trenutku nahajamo. Kaj bi lahko storili, da bi bili še bolj srečni?

“Sreča je početi nekaj več, kot vam narekujejo možgani,” še pravi.

• Ne lovite sreče. Raje iščite globlji pomen. (Emily Esfahani Smith avtorica The Power of Meaning: Finding Fulfillment in a World Obsessed with Happiness)

Emily v ospredje postavlja Aristotelove besede: “Dobro življenje je srečno življenje”. Ko ga je preučevala podrobneje, je ugotovila, da bolj kot besedo srečno Aristotel uporablja cvetoče. Živeti cvetoče si razlaga kot živeti polno življenje, v katerem si nenehno prizadevate postati še boljši v odnosih, v tem, kar počnete in v prispevanju družbi.

“Ob tem ne boste imeli vedno srečnega občutka. Včasih bo težko in precej stresno. Nenazadnje biti dober starš ali vodja terja veliko truda, kajne?” Vendar vas pusti z globljim pomenom in občutkom zadovoljstva.

“Kako torej priti do globljega pomena? To je vprašanje za milijon dolarjev,” pravi avtorica. Občutek, ko stopite iz svojih okvirjev in čutite globoko povezavo, se lahko zgodi na kratkem izletu, med vsakdanjimi opravki, pri meditaciji … Nikoli ne veste, kje vas čaka sreča.

• Če želiš biti srečen, moraš biti pogumen. (Courtenay Hameister avtorica  Okay Fine Whatever: The Year I Went from Being Afraid of Everything to Only Being Afraid of Most Things)

Courtenay je sodelovala pri ustvarjanju radijske oddaje, ki ji je prinesla mnogo oboževalcev. Nekaj časa je v delu uživala in vsi so ji govorili, da je lahko srečna, da ima takšno službo. Vendar je zaradi dela pričela čutiti tesnobo. Vedno večkrat jo je postalo strah, kako bo z naslednjo oddajo, vendar je kljub temu vztrajala. Vse dokler ni prišel večer pred veliko obletnico oddaje. Takrat je dobila hujši napad tesnobe, ki je trajal kar dva dni.

“Oddaja je v moje življenje prinesla mnogo nenavadnih stvari in ljudi, zato sem bila prepričana, da moram biti srečna. Ko vsi menijo, da si srečen, traja še dlje, preden ugotoviš, da v resnici nisi zadovoljen.”

Napad tesnobe jo je prebudil in potrebovala je nekaj tednov, preden je opustila sodelovanje pri radijski oddaji. Njeno telo se je popolnoma spremenilo v trenutku, ko se je pričela spreminjati tudi sama. “Ramena so postala bolj sproščena in spet sem lahko zadihala,” pove Courtenay. Želela je ugotoviti, ali je možno naučiti možgane, da ni nič narobe s tem, da počne stvari, ki jo plašijo in kasneje o tem piše. Takrat se je lotila raziskovanja in pisanja knjige.

Namesto “to se sliši grozno” je pričela uporabljati besede “to se sliši precej zanimivo”.

To je bilo dovolj, da je naredilo veliko razliko v njenem pogledu na srečo.

Preverite tudi: 

• Si tudi vi ta vprašanja nenehno zastavljate? Takoj prenehajte in preverite, zakaj! 
• 9 misli, zaradi katerih se ne premikate naprej 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ