"Zadnje dni se sprašujem o pomenu besede AKTIVNI. Je to med širšo populacijo še vedno povezano samo s fizično kondicijo ter pripravljenostjo ali smo vendar ljudje naredili v širjenju obzorja kakšen premik in med to štejemo še mentalno kondicijo, predvsem pa tudi duševno zdravje?"
"Sama menim, da je to dobra sinhronost obojega. Kot jing jang. Je prepletanje širokega pogleda, mentalne umirjenosti, zadovoljstva v življenju, vedoželjnosti, osebne rasti, pozitivne naravnanosti in vendar tudi fizične pripravljenosti. Dejstvo je, da si je za oboje potrebno vzeti čas.
Z leti in izkušnjami sem se naučila, da sicer še vedno zelo dobro funkcioniram istočasno v več projektih, plujem med družino, gospodinjstvom, nastopi, projekti, službenimi obveznostmi, a vendar se je nekaj v teh letih spremenilo:
znam si vzeti čas tudi zase. Še več, z leti vedno bolj uživam v samoti.
To sem si izborila v zgodnjih jutranjih urah, ko še vsi ostali člani družine spijo, jaz pa ob srkanju prve jutranje kave, ob pogovoru "s sabo" bistrim svoje misli in delam plane za prihodnost, predvsem pa se vsako jutro zahvalim. Zahvalim za lepo življenje, ki mi je bilo dano.
Današnje jutro sem se spomnila dogodka izpred nekaj tednov, ko sem bila službeno v Mehiki, kjer sem predstavljala svojo otroško knjigico v španščini. Mentalno in fizično pripravljena na velik podvig, z visoko mero pozitivizma, sem seveda na pot vzela vse rekvizite za predstavitve in nastope, lepa oblačila, čevjle, kostume za otroško predstavo, reklamni material, knjige, … V glavnem: zame zelo vredne zadeve za ta 14-dnevni podvig. In smo šli. S seboj sem imela ekipo dveh sodelavcev in najstarejšo hči Tajo. Na srečo smo si vsaj knjigice razdelili med vse štiri kovčke, če bi se slučajno s prtljago kaj zapletlo, saj je bila knjiga tista, ki nas je ponesla na to dogodivščino in torej nujno potrebna, da pristane čez lužo.
Tinkara Fortuna (Shoppster)
Ko smo pristali v Mexico city se je začel odvijati malo pričakovan scenarij. Enega kovčka niso našli. Še več: mojega kovčka niso našli. Z reakcijo na letališču sem tudi samo sebe pozitivno presenetila, saj sem le globoko vdihnila in se nekako potolažila, da ga bodo že do naslednjega dne našli. A sedaj smo se vrnili že nazaj v Slovenijo, kovčka pa še vedno ni. 😊
To 14 dnevno dogodivščino brez osebne prtljage na drugi strani sveta, lahko nekako povzamem takole:
Če bi bila 20 let mlajša, bi bila moja reakcija verjetno veliko bolj burna, predvsem pa bi mi ta dogodek zameglil um, da ne bi znala razbrati pravih in pomembnih zadev, ki so mi bile dane v tistem trenutku. A na srečo ni bilo tako. S pomočjo ekipe in tamkajšnjih prijateljev smo zvozili tudi to. Nakupili smo nekaj osnovnih potrebščin, veliko oblačil in tudi kostum za deklico Fortuno so mi posodili tamkajšnji prijatelji, predvsem pa smo nad pričakovanji opravili vse poslovne obveznosti, ne da bi se veliko obremenjevali z izgubljenimi stvarmi.
Nauk tega potovanja in izgubljenega kovčka je ta, da v življenju resnično niso pomembne materialne stvari, ampak dobri medsebojni odnosi, občutki, ki jih v danih trenutkih doživljamo ter dejstvo, da se z leti naučimo, da sta tudi mentalna in osebna rast zelo pomembna, da skozi življenje plujemo mirno in zadovoljno. Če dodamo še dejstvo, da lahko delamo stvari, ki nas veselijo in navdušujejo, potem pa se temu že lahko reče aktivna sreča."
Avtorica besedila: Tinkara Fortuna
Tinkara Fortuna (Shoppster)
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić