Koliko poveste o sebi v službi? Ste previdni o podajanju informacij ali sodelavce obravnavate enako kot prijatelje?
"Marca lani sem bila tako vznemirjena, ker sem kupovala svoje prvo stanovanje. Seveda sem vse o tem povedala tudi svojim sodelavcem. Lahko si predstavljate, kako razočarana sem bila, ko mi je eden od njih pokvaril celotno izkušnjo ...
Nisem bila jezna le na sodelavca, pač pa predvsem nase, saj sem prekršila svoje pravilo: v službi nikoli ne govori o sebi in ne izdajaj informacij.
V zadnjih štirih letih sem uspela skriti resnico o sebi in popolnoma ločiti službo od zasebnega življenja. Ko sem začela delati v različnih podjetjih, je bilo zelo težko najti ljudi, ki jim lahko zaupam. Že na sestankih se je veliko sodelavcev norčevalo iz določenih besed ali vedenja, ki sem ga počela tudi jaz (in drugi) - kako naj se potem odprem in povežem z njimi?
Zato sem prilagodila svoje vedenje, govor in ostalo, da bi se bolje vklopila v službeno okolje. Ker ne prihajam iz istega okolja kot sodelavci, je kramljanje z njimi dolgočasno in nimamo ravno veliko skupnih tem. Nekateri so se bahali z dragimi nakupi (ena od sodelavk si je vsako leto kupila nov avto, čeprav ga ni potrebovala) in s tem se nisem morala niti se ne želim povezati.
Večina sodelavcev hodi na smučarske počitnice, so lastniki jaht in si vsako leto lahko privoščijo velike počitnice. Sama sem to lahko storila kar nekaj let nazaj.
Vendar sem na žalost tudi ugotovila, da je ravno izdajanje informacij o sebi in tisti majhni pogovori ob kavomatu nekaj, kar pomaga pri vklopu v službeno okolje in posledično pri napredovanju. Lahko se ti odpre resnično dobra priložnost.
Zato sem dobila idejo: skrila sem resnico o sebi in ustvarila popolnoma drugačno osebo z življenjem, ki je veliko zanimivejše od mojega.
Postala sem zelo dobra v pretiravanju. Zelo mi je postala všeč igra in gledališče, saj je to eden od skupnih interesov z drugimi. Pozabila pa sem omeniti, da redno hodim v gledališče le zato, ker moj fant dobi brezplačne vstopnice. Mislijo, da toliko denarja zapravim za predstave, ker mi je to všeč in jaz nisem popravila njihovega mišljenja.
Ko sem videla, da prikimavajo moji zgodbi, mi je ideja o drugačnem življenju za sodelavce postala všeč. Bila je logična in zelo mi je olajšala življenje. Zato sem bila toliko bolj jezna nase, ko mi je ušla novica o kupovanju stanovanja. Bila sem šokirana nad komentarjem sodelavca in moja čustva so bila prizadeta. Kako si upa uničiti enega večjih trenutkov v mojem življenju? Poleg tega sem bila neumna, da sem to sploh omenila.
Zato si sedaj, ko me povprašajo o vikendu, izmislim, kaj sem počela in omenim, da sem šla po nakupih ter speljem temo na kaj drugega, o čemer lahko govorimo.
Težko mi je oditi tudi na letni dopust, saj vem, da bodo sledila neprijetna vprašanja, kam grem in ali bom počela kaj novega, izjemnega. Zato se pač zlažem kje sem bila in v resnici čas preživim s prijatelji in očetom, ki mu pomagam pri vrtnarjenju. Uživam v tem delu življenja in želim, da ostane skrit.
Prav tako sem rekla, da se je težko za praznike odločiti, kje naj bom, ker imam toliko sorodnikov, ki me vabijo na kosila in večerje. V resnici praznike preživim sama in v miru.
V službi nimam pravih prijateljev, zato nikoli nihče ni podvomil o mojih zgodbah. Prav tako rečem, da ne uporabljam družbenih omrežij in ignoriram njihove prošnje za prijateljstvo."
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?