Veliko več vemo, kot si mislimo. V naši podzavesti se skriva zakladnica izkušenj, ki bi jo morali večkrat uporabiti.
Ženska nekaj zavoha. Morda zažgan kruh? Istočasno vidi oblak dima. Brez razmišljanja steče v kuhinjo in v nekaj sekundah zagleda vzrok: zažgan toast, ki ga njen šestletni sin še kar peče in peče v opekaču. Zabava se, ko ta vsakič znova skoči iz opekača. Ženska takoj ukrepa. Potegne kabel iz vtičnice, vrže krpo čez opekač in sina potisne iz kuhinje.
Z intuicijo skozi vsakdanjik
Tako kot izkušeni gasilci je ženska takoj prepoznala nevarnost in povsem intuitivno ukrepala. Natančna analiza položaja bi terjala dragoceni čas. Vonj po zažganem kruhu bi lahko prihajal tudi iz drugega vira, oblak dima pa bi lahko prihajal tudi iz cigarete. Če bi ženska tehtala vse te možnosti, bi se opekač že znašel v plamenih.
Vsak dan sprejmemo okoli 20.000 odločitev – od tega, kdaj moramo s seboj vzeti dežnik, pa do odločitve, kateri televizijski program bomo spremljali. Če bi analizirali prav vsako najmanjšo podrobnost, se nikakor ne bi mogli prebiti čez dan. Zato je pomembno in pametno prisluhniti notranjemu glasu, ki nam intuitivno svetuje, da na primer pred križiščem ne prehitevamo tovornjaka.
Milijoni čutnih vtisov
Občutek v trebuhu ima dostop do velikanske zakladnice izkušenj, polni pa se vsakodnevno; vsako sekundo prejmemo milijone čutnih vtisov, naša zavest pa lahko to reko predela le v omejenem obsegu.
Dejansko se zavedamo le 0,1 %, preostale informacije pa potisnemo v podzavest, kjer se shrani. In prav ta vodnjak modrosti uporabi naša intuicija, ko moramo na hitro oceniti neki položaj in ukrepati. To so dokazali tudi znanstveni preizkusi.
Odločanje iz trebuha
Nizozemski psiholog Ap Dijksterhuis je leta 2004 izvedel študijo s tremi študenti. Dal jim je različne primerke posterjev. Prva skupina se je odločala samo na podlagi argumentov za in proti. Druga skupina se je spontano odločila za izbran poster. Zadnja skupina je dobila le nekaj časa za ogled, potem pa so jim jih vzeli. Šele nato so se morali odločiti za najljubšo podobo.
Vsi udeleženci so lahko svoja izbrana dela odnesli domov. Nekaj tednov pozneje je raziskovalec znova zbral študente.
Presenetljiv rezultat: s svojim izborom je bila najbolj zadovoljna tretja skupina. Pri njih je odločala intuicija oziroma podzavest. Druga skupina je bila s svojim izborom večinsko zadovoljna, prva skupina pa je bila nezadovoljna.
Povsem brez razmišljanja?
Pomembno se je zavedati, da lahko naš občutek v trebuhu izkorišča le podatke, ki smo jih zbrali prej. Če o nečem ne vemo nič, ne smemo kar slepo zaupati intuiciji.
Ob nakupu hiše se morda povsem spontano zaljubimo vanjo. Toda ta občutek ni nujno samo dober – če se denimo ne spoznamo na obnovo hiše, nas intuicija ne more posvariti pred morebitnimi nevarnostmi. V takih primerih se je dobro obrniti na strokovnjaka.
Na področjih, na katerih smo zbrali veliko izkušenj, pa se lahko povsem zanesemo na občutek v trebuhu. Intuiciji moramo le še dati možnost besede, razumu pa od časa do časa zapreti usta. Ni namreč nujno, da vedno vse ve.
Kako lahko izurimo svojo intuicijo
- Razširite svoje znanje: izkoristite prosti čas in veliko berite, si ogledujte in iščite.
- Kdor je tudi v vsakdanjiku pozoren na majhne podrobnosti, bo vedno znova odkril nekaj novega!
- Tudi če o določeni temi ne razmišljamo intenzivno, se naša podzavest ukvarja s tem. Zato je bolje, da o nečem ne tuhtamo preveč, temveč se zamotimo z nečim drugim. Potem lahko 'delo' prepustimo intuiciji.
Nova spoznanja iz bogastva sredine
Črevesje je edini organ, ki ima neodvisen živčni pletež. Prek vagusa je povezan z možgani, ki jim prinaša temeljne sekundarne snovi. 95 % hormona dobrega počutja in sreče se ustvarja v črevesju. In prav v njem ima svoj izvor naš občutek v trebuhu. Z izločanjem hormona sreče nam trebuh pove, da smo na pravi poti in da je to, kar počnemo, pravo za nas.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?