Smeh je pol zdravja in to je tudi znanstveno dokazano. Serotonin deluje kot naravni antidepresiv, dokazano je, da vpliva preventivno na srčno-žilni sistem, na različna vnetja v našem telesu in tudi na krvni sladkor. Naj vam ne bo nenavadno, če se smejite brez razloga.
Direktorica Mednarodnega inštituta za smeh Maribor Simona Krebs, ki je tudi učiteljica joge smeha, gibberish terapevtka, se zelo rada smeji, poleg tega pa se s smehom tudi zelo resno in strokovno ukvarja.
Kakšne izkušnje imate s smehom?
Simona: Tri leta se intenzivno ukvarjam s smehom. Na podlagi teh izkušenj sem spoznala, da je smeh treba vpeljevati v zdravstvo in šolstvo, v glavnem na vse ravni naše družbe.
Na osnovi svojega prvega izobraževanja sem videla, da že samo ime joga smeha ali smejalna telovadba lahko v ljudeh spodbudi marsikaj čudnega oziroma lahko pri nekom vzbudi tudi odpor. Zaradi tega sem tudi začela brskati po znanstvenih člankih, da vidim, kaj že je bilo raziskanega o tem.
O vplivu smeha ob gledanju smešnic, stand up komikov, ko gre za moment ali humor, razumeš ali ne, je bilo narejenih veliko raziskav. Medtem ko pri jogi smeha razumevanje sploh ni potrebno, ker gre za kombinacijo smejalno-dihalnih vaj, kjer so vključeni ples, smeh in tudi petje, in se spodbuja naravna igrivost.
Kako vadba joga smeha vpliva na naše počutje?
Simona: Ljudje se takoj po vadbi začnejo počutiti drugače, saj gre za tako intenzivno vadbo in izdelan pristop, da naše maske in zadržki odpadejo zelo hitro, s tem tudi zategnjenost, ki je najpozneje tista, zaradi katere zbolimo.
Kakšen vpliv ima smeh na naše počutje in zdravje?
Simona: Gre za to, da kadarkoli se smejimo, se v našem telesu začne dogajati čuda stvari. Ena od teh je, da se začnejo izločati hormoni sreče.
Že ko se začneš smejati, se začne nekaj dogajati in se počutiš boljše. Naslednja stvar je, da se na podlagi serotonina začnemo počutiti zelo dobro, ker deluje kot naravni antidepresiv. Dokazano je, da vpliva preventivno na srčno-žilni sistem in na različna vnetja v našem telesu. Ljudje po vadbi lažje dihajo, zajamejo več zraka.
Smeh vpliva tudi na krvni sladkor, glede na to, da je vadba tako intenzivna, na krvni tlak, krepi tudi samozavest in deluje kot socialno orodje. Smeh deluje res na ogromno področjih.
Našla sem zanimivo raziskavo na temo atopijskega dermatitisa. Otroci z njim se v akutnih fazah začnejo praskati in se spraskajo celo do krvi. Ena skupina otrok je pol ure pred spanjem gledala videosmešnice, druga pa ne. Tisti, ki so jih gledali, se sploh niso zbujali, ker so se pred spanjem smejali. Smeh deluje tudi kot naraven ubijalec bolečine.
Kako poskušate terapijo s smehom približati strokovnjakom?
Simona: V okviru Mednarodnega inštituta za smeh, ustanovljenega letos januarja, smo organizirali drugi Mednarodni kongres smeha, na katerem smo imeli 130 slušateljev. Med njimi so bili zdravniki, pediatri, psihiatri, medicinske sestre, delovni terapevti, vzgojiteljice ... Različni profili, saj smo želeli ljudi prepričati, da je smeh kot dopolnilna terapija tudi zdravilo.
Ker je tako preprost, lahko smeh deluje zdravilno, pomaga pri številnih kroničnih obolenjih in tudi pri učnem uspehu.
Cilj kongresa je bil, da ga znanstveno podpremo, kar pomeni, da smo imeli predavatelje iz stroke, s tem pa smo nadgradili izobraževanje o tehniki joge smeha in smeha brez razloga. Rada bi poudarila, da že tri leta delam z različno populacijo: v domu za upokojence, v šolah in na konferencah, in sem na podlagi izkušenj razvila poseben pristop za tiste, ki se želijo izobraziti na to temo.
Ta tematika se lahko zelo banalizira, so pa v Sloveniji tudi določeni ljudje, ki izobražujejo v to smer, ne dajo pa potrebnega strokovnega znanja, temveč izpeljejo relaksacijski konec tedna. Glede na to, da delujemo na strokovni ravni, si želim, da ljudje ozavestijo in poiščejo primeren strokovni kader, ki je usposobljen za delo z jogo smeha. Čeprav se joga smeha mogoče sliši lahkotno, je potreben pravilen pristop.
Kje ste vi pridobili znanje za jogo smeha?
Simona: Učila sem se pri dr. Katariu Madanu, in sicer prvo v Švici in nato še v Indiji, potem sem šla še v Avstrijo na gibberish terapijo, ki je zelo sproščujoča. Vsa ta znanja je treba nadgrajevati, res pa je tudi, da sem ogromno odkrivala tudi sama prek različnih člankov in lastnih izkušenj, vsa znanja in izkušnje pa sem prilagajala času in kraju.
Kakšne načrte imate z Mednarodnim inštitutom za smeh?
Simona: Ustanovili smo ga januarja, pa smo že pripravili mednarodni kongres smeha, ki je bil namenjen vsem ljudem, ne le strokovnjakom. Pokazala se je potreba, da se mora inštitut ukvarjati s strokovnimi raziskavami in da moramo vsebino prilagodi tudi strokovni javnosti, če se želimo nadgrajevati
Kaj vam predstavlja smeh?
Simona: Smeh mi predstavlja življenje. Od nekdaj sem se rada smejala, v prejšnji službi so me zaradi smeha celo kaznovali. Delala sem na patronaži, in ko smo vsako jutro debatirali določene stvari, smo se smejali.
Takratna direktorica me je poklicala na zagovor in povedala, da mi preprosto ne more predati odgovornejšega dela, ker se preveč smejim. Zanimivo, kako povezujemo smeh z odnosom do dela, kar nima nobene zveze z odgovornostjo.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
