Učiteljica joge in meditacije Sneža Vidovič pravi, da ima joga pozitivne vplive na fizično, duševno in duhovno raven. Pravzaprav deluje na vseh ravneh, ampak le če jogo redno izvajamo.
Sadhana je tudi ime njenega jogijskega studia, v katerem skupaj z drugimi učitelji posreduje starodavno indijsko veščino na več nivojih zahtevnosti.
Leta izkušenj so jo naučila, da ni prav, da se prilagaja vsaki stranki posamezno. Meni, da mora kot učiteljica joge imeti svojo hrbtenico in svojo smer, da se ne izgubi v vetru in viharju mnenj. V to, kar dela, verjame, in če se nekdo najde na isti frekvenci z njo, potem gredo lahko skupaj naprej, če pa ne, mu ni namenjena in si mora ta poiskati drugega učitelja.
Zakaj ravno joga?
Joga je moj način življenja, je moje življenje. Ni prišla načrtovano, ampak me je presenetila. In če pomislim na svoje življenje, so se mi najlepše stvari zgodile nepričakovano. Joga je ena izmed njih. Nosečnost ni bila načrtovana, pa je ena najlepših izkušenj, tudi partnerja sem spoznala nepričakovano in sem danes hvaležna za to.
Nepričakovano je dobro, ker če nisi pripravljen, ne moreš imeti pričakovanj in ne doživiš razočaranj. Če si presenečen, si zelo odprt in zdi se mi, da vse, kar ti pride naproti, vzameš kot nekaj dobrega, pozitivnega in iz tega izluščiš več zase. Če ne bi bila joga, bi bila prav gotovo kakšna druga stvar, ki je povezana z osebnim in duhovnim razvojem. Ko sem se enkrat srečala z jogo, sem vedela, da je to to.
Kaj je sploh joga?
Zelo nehvaležno je postavljati jogo v okvir, ker je tako široka, ampak vendarle lahko rečem, da je joga življenjska disciplina in pot. Z besedo disciplina veliko povemo o odnosu učenca do joge. Osebno sem prepričana, da če v življenju nisi pripravljen vložiti energije in svojega časa v nekaj, potem ne moreš pričakovati nobenih pozitivnih sprememb, temveč ostaneš tam, kjer si.
Pri jogi ni bližnjic, ampak gre za disciplino, red, ki se sčasoma razvije v globoko osebno izkušnjo. Joga ti lahko osmisli življenje. Življenje nikakor ni neko sosledje rojstva, dela in na koncu smrti. Joga ti omogoči skozi življenje doživeti iskreno radost v sozvočju s samim seboj in z drugimi.
Kaj je tisto več, kar nam ponuja joga?
Joga nas pravilno usmeri. Način življenja, ki ga živimo na zahodu, nas pogosto usmerja v neki togi model in ljudje včasih pozabimo nase, na vse radosti, ki jih prinaša življenje. Pehamo se in ženemo za cilji, ko pa jih dosežemo, smo prazni. Zanimivo mi je bilo opazovati znance, ki so si nekaj res zelo močno želeli: neko materialno stvar, diplomo ali socialni status, ko pa so to dosegali, sploh niso izžarevali radosti in zadovoljstva.
Potem se vprašaš, ali je vse skupaj bilo vredno tolikšnega truda in časa. Marsikdo je za trenutek izgubil tudi samega sebe, morda se je končal tudi kakšen zakon, prišla je bolezen … To so v bistvu največkrat tudi motivi ljudi, ki se odločajo za jogo. Gre za prelomnice, prazen občutek, ko nekaj dosežejo in se začnejo spraševati, v čem je sploh smisel življenja ter ali je še kaj več, kot samo to. Velikokrat jih spodbudi tudi to, da se obrnejo navznoter, prej pa so bili usmerjali samo navzven.
V življenju potrebujemo dosežke, ampak če smo usmerjeni samo v to, potem pride do neravnovesja in zloma. Polniti in obnavljati se moramo kontinuirano. V življenje je treba vključevati različne dejavnosti, v končni fazi tudi različne kroge ljudi, in to zelo uravnoteženo. Na koncu pa je le treba ločiti seme od plevela. Včasih se nekaterim ljudem to zgodi spontano, preprosto znajo, imajo občutek držati ravnotežje, so zelo intuitivni in ne potrebujejo nobenih tečajev. Nekateri ljudje pa potrebujejo nekoga od zunaj, da jih opozori, da jim pokaže pot, kar je navsezadnje tudi naloga učitelja joge.
Kako bi ljudem olajšali izbiro pri odločanju za različne vrste oz. stile joge?
V zadnjih desetih letih se je joga v Sloveniji zelo razcvetela. Ljudje smo si različni in imamo različne potrebe. Po eni strani je dobro, da je ponudba joge različna, ker tako lahko ponudimo zadovoljstvo in zadoščenje različnim ljudem. Velikokrat me stranke pokličejo in vprašajo, v čem je moj studio drugačen, kaj posebnega ponuja.
Zelo zoprno mi je govoriti, v čem smo drugačni, ker niti ne vem natančno, kaj ponujajo drugje in primerjava bi bila zelo groba in subjektivna ocena. Moj odgovor je, da največ šteje izkušnja. Povabim, naj pridejo k nam in poskusijo. Prepričana sem, da je dovolj, da prideš samo enkrat obiskat jogijski studio, da spoznaš učitelje, vidiš prostor, druge ljudi, ki so v tej skupini, in že dobiš informacijo, ali je to pravi izbor ali ne. Zato se mi zdi kakršnokoli filozofiranje odvečno.
Če bi vprašala naše stalne stranke, ki so v preteklosti obiskovali jogo tudi drugje, v čem smo mi drugačni, bi lahko dobili zelo različne odgovore. Zelo pomembno je, da dam strankam vedeti, da lahko vsak pride na brezplačen obisk popolnoma brez obveznosti in da bom tudi kritike zelo vesela. Ravno kritični sogovorniki so najboljši. Zelo sem hvaležna, če mi nekdo pove, kaj mu ni bilo všeč, ker je to podlaga za izboljšanje.
Je nevarno, da ljudi zapelje misel, da so s tem, ker hodijo k jogi, zase naredili vse, kar lahko, in jim v življenju ni treba ničesar spremeniti?
Lahko se to zgodi. To bi povezala s tem, da joga postaja trend in prav gotovo se je določen krog ljudi v zadnjih letih srečal z jogo zgolj zato, ker je to trend, niso pa pripravljeni narediti kaj več. Ko pa nekdo zares pride na tečaj in začne vaditi jogo, se čez čas odrazi, ali je res našel nekaj zase v jogi in jo prakticira tudi doma in s tem sproži veliko sprememb.
Ta prelom se zgodi pogosto, ne pa pri vseh. Določen krog ljudi si reče: "To pomlad bom šla na jogo, jeseni pa bom šla na drugo rekreacijo, " tako, da je veliko muh enodnevnic, pridejo, preizkusijo in gredo. V bistvu je veliko manj tistih resnih, ki so pripravljeni narediti kaj več. Zdi se mi, da jogo včasih predstavljajo kot mistično, prav posebno izkušnjo.
Pa ni, je čisto vsakdanja aktivnost, dostopna vsem. Vendar po enem mesecu tečaja še ni bistvenih sprememb, kar seveda veliko ljudi tudi odbije. Za jogo potrebujete čas, energijo, vztrajnost, ker to ni tabletka, ki deluje čez dve uri. Ampak le tisti, ki vztrajajo, vidijo, da jim joga dejansko pomaga.
Kako pomaga redna vadba joge?
Joga pomaga pri boleznih našega časa. Joga ob redni vadbi pomaga tistim, ki imajo težave s krvnim pritiskom, uravnava delovanje hormonov, ublaži bolečine v hrbtenici in je odlična antistresna tehnika. Zelo velik odstotek žensk tarna, da ima glavobole, migrene, tudi obdobja menstruacije so lahko zelo naporna in boleča. Joga lahko ponudi veliko učinkovitih tehnik.
Žal pa v zadnjem času prihaja k meni vedno več mladih žensk med 30 in 40 letom, in sicer po kemoterapiji. Tudi na teh področjih uspešno pomaga joga. Apelirala bi na vse mlade ženske, da rak ni nekaj, kar te lahko doleti šele pri 50 ali 60 letih.
Pri jogi ženske same ugotovijo, ko se ozrejo nazaj, da so bili kritični določeni vzorci razmišljanja ali vzorci v življenju in same najdejo odgovor, zakaj so ravno one obolele za rakom. Tudi jaz sem se srečala z jogo zaradi bolezni. Bolezen je res dobra priložnost, da se ustaviš, ker se potem lažje odločiš, kam greš naprej in imaš bolj pristen stik s sabo. V končni fazi je tudi prehlad ali angina trenutek, ko se lahko zaveš, kaj se je dogajalo v prejšnjih tednih ali mesecih.
Vsa vzhodna filozofija, različni pristopi zdravljenja, kitajska tradicionalna medicina ali indijska ajurveda govorijo o tem, da ima narava svoj ritem in tudi človek je del narave in bi moral prisluhniti samemu sebi ter ritmu. Tudi joga nas uči, kaj je dobro delati spomladi, kaj pozimi, kaj zjutraj, kaj čez dan ali zvečer . . Bolj ko smo usklajeni z naravo, boljšo možnost imamo, da živimo vitalno življenje.
Kateri so najpogostejši napačni stereotipi, povezani z jogo?
To, da je joga bolj za ženske. Res je, da je na tečajih več žensk, se je pa prisotnost moških z leti povečala. Mislim, da sčasoma tudi ta predsodek bledi. Res je, da so moški bolj prisotni v dinamičnih programih, kjer je večji fizični izziv, kar moški potrebujejo. Drugi od predsodkov je ta, da je joga za gibčne ljudi in zato veliko ljudi reče, da nimajo na jogi kaj delati.
Če vseeno kdo pride na prvo uro, je prijetno presenečen. Je pa zelo odvisno od učitelja, ali zna poučevati jogijsko tehniko na različnih stopnjah zahtevnosti. Potem je znotraj ene skupine lahko zelo zanimivo in kreativno za tistega, ki ima določene fizične omejitve, kakor za tistega, ki teh omejitev nima in želi napredovati. Če pa je učitelj monoton in ves čas vodi uro enako, ne more zadovoljiti različnih ljudi. Zagotovo z jogo ne bomo shujšali, bomo pa oblikovali telo. To je tretji predsodek.
Z jogo v smislu klasične vadbe hatha joge težko govorimo o tem, da imamo kardio vadbo in da bomo z vadbo pokurili maščobe. Je pa ena resnica: joga umirja naša čustva, in če smo čustveno uravnoteženi, bomo redkeje odprli hladilnik. Ravno ti vmesni prigrizki so največji 'grehi'. Če najdemo ravnotežje znotraj sebe, potem bomo manj posegali po hrani, oz. samo takrat, ko smo res lačni. Če bi jedli samo takrat, ko smo lačni, in bi se še malo več gibali, debelost kot taka ne bi bila problem.
Tantra joga se pogosto povezuje izključno s seksom. To je četrti predsodek. Primarni pisni viri ne kažejo neposredne povezave s seksom. Zahod veliko stvari skomercializira, ker ljudje padejo na te stvari. Del tehnik pri tantri je usmerjen v spolni akt, ampak bistvo tantre ni spolni akt kot tak, temveč pretok energije in usmerjanje le te v višje energijske centre. Včasih me ti predsodki prav zabavajo, vendar se vedno trudim ozaveščati ljudi, kaj joga v resnici je.
Napisala: Suzana Golubov. Foto: Sašo Radej.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?