Daljni svetovi, nove ideje in kreativno razmišljanje. Knjiga nas ne potegne le iz vsakdanjega toka, temveč zmore še veliko več ... Preberite o zdravilni moči knjig.
Čisto se zatopimo v zgodbo. Liki oživijo. Z njimi trpimo in se veselimo. Branje nas začara in nam da novih moči. Knjige so kot prijateljice, s katerimi preživljamo čudovite trenutke. Tolažijo nas, nam vlivajo pogum, odkrivajo nove strasti ... In kljub televiziji, radiu in internetu knjige še kar naprej trdno vztrajajo. Slovenci si knjige zelo radi izposojamo v knjižnicah, kupujemo pa jih nekoliko manj kot drugi evropski narodi.
Stara oblika terapije
Toda romani in povesti zmorejo še veliko več. So pravi terapevti. Biblioterapija tako na primer stavi na moč umetelnih besed. Te nam ob refleksiji pomagajo pri reševanju težav, v nas pa raste sposobnost vživljanja v druge.
Knjige so zdravilo! V številnih se namreč opisujejo različni konflikti. Že samo poznavanje teh lahko ljudem pomaga, da znajo jasneje oceniti svoj položaj.
Za vsako bolezen knjiga
Čeprav je biblioterapija, poleg likovne in plesne, zares mlada oblika umetniške terapije, se vendarle naslanja na staro modrost. Zdravilno moč literature so poudarjali že v antiki. Tako je na primer Aristotel (384–322 pred Kristusom) dal grškim tragedijam očiščevalni učinek: z doživljanjem sočutja in z bojaznijo določenih dejanj so tudi gledalci izkusili zdravljenje (katarzo).
V srednjem veku so zdravniki bolnikom predpisali pripovedke. Pri duševnih in telesnih težavah so stavili na humorne prigode. V 18. stoletju je psihiater Benjamin Rush sestavil seznam knjig proti različnim boleznim. Melanholiki naj bi brali novele, hipohondri pa pesmi.
Danes je biblioterapija dokaj razširjena v ZDA, Veliki Britaniji in v Skandinaviji in je tam sestavni del programa vrtcev, domov za ostarele, klinik in zaporov! Branje zgodb, romanov in pesmi naj bi pacientom oziroma zapornikom pomagalo pri samostojnem spopadanju s težavo.
Knjigarnar kot terapevt
Dober knjigarnar je kot nekakšna pred-oblika biblioterapevta: kupcu zna ob pravem času na srce položiti pravo knjigo.
Toda ta oblika terapije je zelo individualna. Veljajo sicer nekatera splošna pravila. Recimo, da depresivnemu človeku ne priporočiš veselih pesmi o pomladi, ker je to preveč oddaljeno od njegove realnosti. Pri ljubezenskih romanih pa velja, da nas lahko odvrnejo od lastnih skrbi, vendar pa nas učijo tudi vživljanja v druge ljudi.
Knjige pomagajo otrokom
Različne zgodbice o živalskih in človeških junakih otrokom pomagajo premagati strah pred temo, pošastmi, bolnišnicami, jih navajajo na kahlico, umivanje zob ...
Tudi pri nas se čedalje bolj uveljavljajo bralni krožki oziroma knjižni pogovori v knjigarnah. Ti imajo sijajne pozitivne učinke na človeško dušo.
Nevrološki znanstveniki trenutno preiskujejo, kaj branje sproža v naših možganih in kako se odziva naše telo. Raziskujejo, kdaj dobimo kurjo polt ob branju trilerja, kako napetost vpliva na možgane in zakaj lahko s pomočjo literature odpravimo strahove. Znanstveno pa je že dokazano, da se nam ob prebranih negativnih besedah zenice zožijo, pri pozitivnih pa se razširijo.
Preberite: Kako otroka navdušiti nad knjigami in branjem?
Meditacija in odmik
Poleg pomena besed imata odločilen vpliv na naše dobro počutje tudi njihov zven in ritem. Ob branju se tako radi spominjamo otroštva. To deluje pomirjujoče. Študije dokazujejo, da celo ob tihem branju slišimo zven besed v naši glavi – kot da bi v našem ušesu sedel možicelj in nam pripovedoval tekst.
Branje pa ne pomaga le pri težkih boleznih, kot je na primer depresija. Dan, preživet na kavču, s knjigo v naročju, spodbudi domišljijo. Branje poskrbi, da se malo ustavimo, poskrbi za meditacijo in odmik od poklicnega in družinskega vrveža. Pravi užitek! Prava knjiga je že tolikokrat postavila življenje na glavo – pa tudi, če samo za nekaj ur.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
