V teoriji par vdihov hladnega zraka v naravi zveni naravnost poživljajoče. Po vseh pravilih bi morali imeti posledično dovolj energije, da bi lahko splezali na goro, v prvem poskusu odprli kozarec z omako oziroma dosegli kakšno drugo občudovanja vredno stvar. Pa ni čisto tako.
V praksi se ob vdihavanju mrzlega zraka počutite, kot bi vdihnili gorečo vžigalico. Naštevamo nekaj razlogov, zakaj je resničnost tako drugačna od teorije in kako se ji lahko izognemo.
Pri hladnem zraku težava ni samo v tem, da je hladen – ponavadi je tudi suh. Skrivnost pravzaprav tiči v tem, kako suh zrak vpliva na vaše dihalne poti in pljuča. Poglejmo od blizu.
Dihalne poti so prehodi, ki zrak prenašajo od nosu in ust do pljuč. Če vdihnete hladen zrak, jih lahko to razdraži, zato se njihove mišice skrčijo. Ta pojav, imenovan bronhospazem, lahko povzroči stiskanje v prsnem košu in pekočo bolečino. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so pljuča navajena na določeno raven toplega oziroma vlažnega zraka. Prav zato je ena izmed mnogih dolžnosti nosu tudi, ogrevanje in vlaženje zraka, ki ga vdihavamo. Če je zrak še vedno preveč hladen in suh, ko prispe do pljuč, se bodo ta uprla.
Bolečina in nelagoden občutek sta lahko še hujša, kadar vas pestijo respiratorne težave.
Če imate težave, kot je npr. astma, so vaše dihalne poti ves čas bolj muhaste. Zaradi astme dihalne poti in mišice, ki jih obkrožajo, namreč pogosto pretirano reagirajo v stiku s snovmi, ki jih dihalni sistem prepozna kot grožnjo – denimo odmrla živalska koža, plesen, cvetni prah, pršice oziroma hladen zrak. Če torej vdihnemo veliko hladnega zraka (oziroma kakšne druge tegobe za astmo), se dihalne poti vnamejo in zožijo, postanejo preveč zasluzene, mišice pa še skrčijo.
Tudi druga dihalna obolenja, denimo bronhitis (v tem primeru se prehodi v pljučih spremenijo v otečeno tovarno sluzi), lahko povzročijo še več težav, kadar ste izpostavljeni hladnemu zraku.
Da bi se torej izognili bolečini ob vdihovanju ledenega zraka, preizkusite naslednje nasvete.
V življenje lahko vnesete manjše spremembe, ki bodo tudi vašemu dihalnemu sistemu stvari precej olajšale:
- Za začetek poskušajte vedno dihati skozi nos. Zrak precej bolje ogreje in navlaži kot usta.
- Kadar je zunaj hladno, si nos in usta pokrijte s šalom. To bo zrak malo ogrelo, preden se bo napotil v nos (oziroma usta), zato bo manj možnosti, da bi hladen zrak dosegel tudi pljuča.
- Če nameravate telovaditi na mrazu, začnite počasi. Naj se telo najprej ogreje, preden začnete z intenzivno vadbo. Tako se bo telo postopoma navadilo na dodaten vnos hladnega zraka in ga ne boste šokirali.
- Če fizična aktivnost sproži napad astme oziroma trpite za posebno obliko bolezni, ki jo sproži prav vadba (pri čemer se simptomi pojavijo samo takrat, ko telovadite), morate biti še posebej previdni. Zato poskrbite, da boste redno in pravilno jemali zdravila. Če si tik pred vadbo pomagate z inhalatorjem, ki razširi vaše dihalne poti, oziroma jemljete zdravila, ki zmanjšujejo vnetje dihalnih poti (ali pa oboje), se držite navodil zdravnika.
- Na splošno pa bodite pozorni na reakcijo dihalnega sistema ob vdihovanju hladnega zraka, čeprav se vam zdi, da ste popolnoma zdravi. Če izjemno težko dihate oziroma vas pestijo simptomi, kot so nenehen kašelj, napetost v prsnem košu oziroma bolečina in piskajoč zvok ob dihanju, to lahko pomeni, da trpite za astmo. Tovrstna obolenja se lahko pojavijo tudi v odrasli dobi, ne da bi se tega pravzaprav zavedali, zato se v primeru, da se zima in vaš dihalni sistem prav nič ne razumeta, nujno posvetujte z zdravnikom.