Jeseni pač jemo bolj krepko hrano. Pa ne zaradi tega, ker bi se morali pripraviti na zimo kot medvedi.
Jesen poskrbi za bolj krepko hrano
To je čas, ko dozori obilo sadja in zelenjave. S svojimi hranilnimi in zaščitnimi snovmi, z vitamini in minerali poskrbita za našo odpornost, hkrati pa je to tudi hrana, ki je bolj kalorična kakor tista, ki smo je bili vajeni poleti. Zato kmalu po koncu poletja opazimo, da smo okoli pasu pridelali kakšen kilogram več.
Večina ljudi se jeseni in preko zime povprečno zredi za približno pol kilograma, kar se ne sliši veliko. Če pa pridobljene teže kasneje ne izgubimo, se z leti le še nabira.
Drugi razlog so tudi nižje temperature in krajši dnevi. Takrat hitro zaužijemo kaj mastnega in še pogosteje segamo po prigrizkih, ki so polni nasičenih maščob in kalorij.
Hladno vreme vpliva tudi na metabolizem. V hladnejšem vremenu mora telo sprostiti več energije za t.i. termogenezo oz. za vzdrževanje telesne temperature, zaradi česar večina ljudi posega po bolj kalorični hrani.
Seveda lahko za metabolizem poskrbimo sami. Z uravnoteženo prehrano, še bolj pa z gibanjem. Žal pa je hladno vreme pogost izgovor tudi za opustitev rekreacije. Namesto tega si raje privoščimo posedanje pred televizijo in knjigami.
Eden od razlogov je tudi dehidracija. Ko nastopijo hladnejši dnevi pogosto pozabimo na vodo. Čeprav nekaj tekočine zaužijemo s hrano, je priporočljivo, da poleg tega spijemo tudi kakšen kozarec vode ali nesladkanega čaja. Zaradi dehidracije smo prav tako bolj nagnjeni k nezdravim prigrizkom.
Poskrbite za zdravo jesen
Jesen je poleg tega tudi obdobje, ko lahko hitro 'staknemo' gripo ali prehlad. Zato je uravnotežena prehrana še toliko bolj pomembna. Pomanjkanje hranil (kot so beljakovine, cink, baker, železo, vitamini A, C, E, D in vitamini B skupine) vpliva na delovanje imunskega sistema. Najboljša zaščita je raznolika hrana, ki bo poskrbela, da nas bo imunski sistem varoval pred 'vsiljivci', ki nas ogrožajo v hladnih dneh.
Jejte polnovredna žita (zaradi vlaknin, ki vplivajo na pravilno delovanje prebave in s tem na optimalno delovanje imunskega sistema, balastnih snovi ter ravnovesja ogljikovih hidratov in beljakovin): rjavi riž, ječmen, proso, rž, pšenica, oves, koruza in druga žita
Rahlo pekoče začimbe, kot sta česen in ingver delujejo antibakterijsko in antivirusno in pripomorejo k izboljšanju krvnega obtoka, ki je nujno potreben za dobro delovanje imunskega sistema.
Protibakterijsko delujejo tudi čebula, por, drobnjak, hren, jabolka, jogurt, korenje, olive, zelena, zelje, žajbelj, borovnice, brusnice, bezeg, oreh, brinje, meta, melisa, lovor, bazilika, timijan, med in prava kokošja juha.
Tudi vse vitamine, minerale in encime boste dobili v najboljši obliki: slive, hruške, jabolka, buče, krompir, por, peteršilj, blitva, pesa.
Ko si zaželite česa sladkega, vzemite raje jabolko ali jogurt s koščki jabolka ali z borovnicami. Tudi nesoljeni oreščki so boljša odločitev za prigrizek. Poleg tega so dober vir vitamina E, cinka in bakra.
Pripravite si enolončnico, močno zelenjavno juho in juho s polnozrnatimi rezanci.
Mastne ribe, kot so losos, sardine, tuna in skuša, bodo zagotovile omega-3 maščobne kisline in vitamin D.
Vsako jutro poskušajte vstajati ob isti uri in poskrbite za zdrav zajtrk. Naj vas ne premamijo hladna in temna jutra. Jejte toliko, kolikor potrebujete in ne zapravljajte časa pred televizijo, odpravite se na sprehod.