Debelost in neaktivnost povečujeta obolevanje za številnimi boleznimi. In družba prav tej problematiki danes posveča največ pozornosti. Ukvarjanje s športom nedvomno veliko pripomore k boljšemu telesnemu počutju in zdravju, a ko to začne preraščati meje zdravega razuma, dobi značaj patološkega.
Zasvojenost s športom je tesno povezana z nevrotično osebnostno strukturo.
Čeprav so mnoge raziskave pokazale, da je zasvojenost s športom posledica izločanja substanc med športno aktivnostjo (podobno kot npr. pri zasvojenosti z drogami), po besedah dr. Mateja Tuška, vrhunskega strokovnjaka s področja športne psihologije, v resnici ni toliko problem samo izločanje substanc, pač pa razvoj vedenjskih vzorcev.
Kdaj lahko govorimo o zasvojenosti s športom?
Kadar rekreacija postane nadomestilo za vse ostalo v življenju, kadar je to umik iz težav v življenju, kadar je to ekskluzivna identiteta posameznika, ki se potrjuje samo skozi rekreacijo, ki tu išče nekaj, česar sicer nima ali ne zna doseči, ko se vse skupaj vrti samo okoli tega, potem je to zasvojenost.
Prav tako kot pri alkoholu, drogi, hrani (prenajedanje, anoreksija, bulimija), ko štejemo kalorije, ki smo jih porabili, kaj bomo jedli, da bomo lažje tekli, kdaj jesti, če bomo čez enop uro telovadili, kakšne preparate jemati za pomoč pri športu itd. je to zasvojenost.
Če ste rekreativec, ne potrebujete nobenih preparatov. Bistvo rekreacije je v re-kreaciji, ponovni vzpostavitvi ravnotežja in ne v izčrpavanju.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?
