Kaj je bistvo urbane joge?

26. 4. 2013 | Vir: Lisa
Deli
Kaj je bistvo urbane joge? (foto: Primož Predalič)
Primož Predalič

Bistvo urbane joge ni v tem, da hodimo naokoli, oblečeni v belo, in smo prisiljeno srečni in poduhovljeni

Anja Humljan je svetovljanka, po poklicu arhitektka, po duši pa raziskovalka. Kot učiteljica urbane joge se je kalila v New Yorku, kjer je poleg meditacije skozi ples razis­kovala emotivni ekspresionizem in dinamičen odnos med posameznikom in prostorom. Anja živi tukaj in zdaj, v sožitju s samosvojo jogijsko prakso.

Od kod poimenovanje urbana joga?

Svojo vadbo joge sem poimenovala urbana joga, ker menim, da je joga paralela za naše življenje. Človek je srečen, ko je v skladu s samim seboj, in uspešen, ko je v skladu s svojo okolico. Ta pa je v našem primeru – urbana. In je drugačna od tiste v Indiji.

Kdaj in kako ste to dojeli?

Prelomnica v mojem razmišljanju glede joge se je zgodila takoj na začetku moje učiteljske poti, torej pred 11 leti.

Učiti sem začela že mlada, pri 19 letih. Takratna mentorica mi je povedala zgodbo, da jo je njen guru poslal meditirat v najbolj hrupen, onesnažen in z ljudmi nabiti del nekega indijskega mesta – na tržnico. Tako sem potem, namesto v Indijo, več poletij hodila na jogo v New York. New York je namreč pojem intenzivnega prepletanja zvokov, interakcij, vonjav, vizualnih dražljajev, profesionalno življenje pa je brez milosti.

Tam sem skupaj preživela pol leta in raziskovala pristop k jogi, ki je najprimernejši za urbanega človeka.

Zato bistvo urbane joge ni v tem, da hodimo naokoli, oblečeni v belo, in smo prisiljeno srečni in poduhovljeni. Včasih moramo pokazati tudi, da smo jezni, razočarani, priznati poraz. Vsa čustva so del življenja.

Anja Humljan - urbana joga

Zakaj je vaša urbana joga tako posebna?

Med urbano jogo pripovedujem anekdote iz konkretnega, urbanega življenja in vlečem vzporednice s tem, kar tisti trenutek počnemo na vadbi. Na koncu urbane joge vedno preberem tudi kratko zgodbo.

S posebnim načinom branja, ker sem šolana spikerka Radia Študent in sinhronizatorka risanih in igranih serij, prestavim posameznika v čas otroštva, mladosti, ko so nam starši brali zgodbe.

S tem se posameznik sprosti in postane še bolj dojemljiv za sporočilo zgodbe, v kateri se prepletata urbana realnost in indijska modrost.

Kakšen pa je njen namen, kaj hoče doseči pri posamezniku?

Pri urbani jogi se osredotočam na to, kako nam lahko joga koristi pri tem, kar počnemo v vsakdanjem življenju.

Poleg tega urbana joga razvija prostorsko tankočutnost, ki sestoji iz informacij, ki jih dobimo prek čutil, intuicije, kontemplacije (poglobljeno spoznavanje in zaznavanje jaza ter mirno sprejemanje samega sebe in svojih notranjih občutij, op. a.) in razuma.

Kako, na kakšen način?

Konkreten primer: sem diplomirana inženirka arhitekture. Z urbano jogo krepim prostorsko tankočutnost, ki mi omogoča, da raziskujem svojstven pogled na arhitekturo in prostor.

Razvijam idejo o potencialu prostora, ki ga delim na dva enako pomembna vidika prostora: fizični ali objektivni vidik prostora in eksistencialni ali subjektivni vidik prostora. K slednjemu prištevam zgodbe, spomine, vonjave, zvoke, okuse, minevanje časa in gibanje.

Zaradi okrepljene prostorske tankočutnosti lahko povezujem svoja mnogotera in z arhitekturo na prvi pogled nepovezana polja delovanja.

Anja Humljan - urbana joga

In kako je vse to povezano z jogo, so telesni položaji kaj drugačni? Ali gre samo za drugačno dojemanje vadbe kot take?

Asana je asana, dihalna vaja je dihalna vaja, indijska filozofija je taka, kot je. Pri urbani jogi gre za karizmo učitelja.

V življenju nekatere stvari pač niso opisljive. Lahko pa jih zaznamo. Prej se s tem sprijaznimo, lažje nam je. In to velja za vse v življenju, ne samo za jogo.

Gre za zaupan­je prepletu informacij, ki jih dobimo prek čutil, intuicije, kontemplacije in razuma. Za prostorsko tankočutnost, kot jo imenujem sama, in jo med drugim predajam skozi urbano jogo.

Uspešnega učitelja urbane joge in pristnega urbanega joginija prepoznam tudi v tistem, ki joge ni še nikoli delal. Tudi v tistem, ki med naborom veliko dih jemajočih stoj – na glavi z nogami v pollotusu, na dlaneh z nogami, postavljenimi vzporedno s tlemi, na podlahteh z eno nogo za vratom in z drugo na temenu – zna le eno vrsto stoje. Na nogah.

Napisala: Lisa Metkovič; foto: Primož Predalič

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?