To so najboljše avanture, ki jih lahko doživite na reki

Prihaja pomlad in z njo nora uživanja na rekah. Adrenalin, dobra družba, pustolovščina, divja narava - to so sestavine za najbolj sproščujoč recept, kar si ga lahko zamislite, potem ko zaključujete delovni teden, prepoln stresa in težkih misli. Sploh divja narava je tista, ki bo poskrbela za vaše dobro počutje. Misteriozne gore, smaragdne vode, impresivni potoki in divji kanjoni so osupljiva uvertura v konec tedna ob reki Soči, ki bo zaslovel kot vaš najboljši oddih.

Že vožnja ob Soči vse do Bovca je naravnost osupljiva. Sožitje dreves, visokih hribov in vode vas dobesedno posrka vase. Iz­ko­ristite lahko vsak element narave, bodisi za uživanje v opazovanju bodisi za krepitev duha in višanje srčnega utripa. Kristalno čista Soča je za marsikoga najlepša evropska reka, zato v kraljestvo svo­jih zelenih brzic vedno znova privabi številne izzivalce z vsega sveta. V zadnjih letih so v Bovcu nastale številne agencije, ki ponujajo adre­nalinske vodne in zračne športe. Te na Soči poskrbijo za posebno doživetje raftinga, kanjoninga, hydrospeeda in spuščanja s kajakom. Če vode ne marate preveč, pa se tu lahko odločite za pohodništvo, kolesarjenje, jahanje ali paragliding.

Rafting

Rafting je spust po divjih vodah v posebno izdelanem čolnu, ki ga s krmilnim veslom upravlja izkušen vodnik. Po izkušnjah sodeč, je privajanje na vodne brzi­ce preprosto, tako da se turističnega raftinga po Soči s pomočjo vodnika in skupine lahko udeleži vsakdo, brez posebnega poznavanja vodnih športov. Zatorej kar pogumno!

Po reki se lahko pluje z mini čolni za rafting (outsiderji), primernimi za tri ljudi, željne adrenalina, ali z navadnimi čolni za rafting, ki so primerni za štiri do osem ljudi. Veslati je treba z močjo celotnega telesa. Vodniki si nikakor ne želijo, da bi skupina složno “mešala juhico”, torej s kratkimi in šibkimi zamahi. Moč čolna in skupine mora biti dinamična in usklajena. Hkratno veslanje na ukaz vodnika je popolnoma samoumevno. Leva stran skupine mora bi­ti usklajena z desno stranjo in nasprotno.

Vod­ni­ki zelo radi vidijo, da je skupina energična in dinamična ter da skupaj z njimi deluje kot celota. V takem primeru je užitek za vse zago­tov­ljen, kar je seveda tudi cilj vseh sodelujočih.

Proga na Soči je dolga od 8 do 10 kilometrov, spust od Srpenice do Trnovega ob Soči traja približno uro in pol. Reka je na tem delu razdeljena na dva dela, na mirnega in divjega. Skupina se na mirnem delu privaja na čoln, usklajuje ves­lan­je, naredi obrat v levo in desno, predvsem pa se predaja impresiji visokih gora in vode. A mirnega dela je kaj hitro konec, z njim pa tu­­di ležernega opazovanja impresivne okolice. In že vas čaka drugi, zahtevnejši del, ki pa je bolj dinamičen in hkrati tudi bolj razburljiv. Ima večji padec in več skal, zato mora skupina v ključnih trenutkih močno prijeti za vesla, saj s tem pomaga vodniku ohranjati idealno smer vožnje.

Skale imajo tukaj večjo vlogo in so bolj izpostavljene kot v prvem delu reke, zato se sku­pina seznani tudi z načinom vedenja in od­zivanja, če čoln trči v skalo. Pri bočnem trku v skalo vodnik ukaže “vsi na skalo”. To pomeni, da se teža celotne skupine prenese na tisto stran čolna, kjer je skala. Takrat se čoln nagne k skali, tok vode steče pod čoln, v nasprotnem primeru pa tok pritisne komoro čolna na skale in čoln se preprosto prevrne.

Če se znajdete v objemu mrzle So­če, to ni prav nič hudega, saj so vsi na čolnu opremljeni z rešilnimi jopiči, ki ''plavalca'' obdržijo na rečni gladini, zatem pa mora samo odplavati na kopno.

Med vožnjo po Soči se zaustavite na več raz­glednih točkah. Med njimi posebej izstopata dve: Penguin Rock in skala Man­hattan, kjer je možno kopanje in skakanje s skal, visokih tudi sedem metrov.

Spust se konča pri Trnovem ob Soči, kjer pa se v resnici za najbolj izkušene šele začne. Od tu dalje gre za serijo nepretrganih brzic, ki skoraj dosežejo peto težavnostno stopnjo. Resnično pri­merno samo za izkušene sočoplovce.

Kajak in kajakaštvo

Kajakaštvo se je v svoji zgodovini ločilo na dve panogi, kajak na mirnih in kajak na divjih vodah. Poznamo rekreativno in tekmovalno kaja­kaštvo.

Kajak je zaprt čoln, primeren za vesla­nje po različnih vodah, med katere štejemo mirne in divje reke, jezera pa tudi morja.

Sodobni rečni kajaki so sestavljeni iz več delov, imajo pa različna imena. Ka­jak vrste rodeo ali freestyle je namenjen igra­nju na vodi, imenovanemu playboating – srfanju po va­lovih in izvajanju različnih vodnih likov. Kajaki vrste rodeo so manjši in bolj sploščeni. Kajaki vrste riverrunner omogočajo lovljenje nasprotnih vodnih tokov in obvladovanje re­ke znotraj idealnih linij. Primerni so tudi za večji vodni pretok, vse tja do 30 kubičnih me­t­rov na sekundo. Krikerji so kajaki z večjim volumnom in so primerni za veslanje po tehnično zahtevnejših delih reke težavnostne stopnje od štiri do šest. 

Kajakaštvo zahteva več znanja od raftinga in hydrospeeda, veslanja pa se nikar ne lotite sa­mi, če nimate izkušenj. Tudi ko usvojite os­nov­ne zavesljaje, je nujno, da po reki potujete z ne­kom, ki ima dovolj izkušenj in zna v kritičnih trenutkih pravilno ukrepati.

Prve zavesljaje na kajaku naredimo v stoječi ali mirni vodi, s poznavanjem hidrodinamike pa se lahko odpravimo veslati v bolj divje pre­dele reke. Ena izmed tehnik, ki je nepogrešljiva pri napredovanju kajakaša v divjih voda, je teh­nika eskimo, ki služi za obrat kajaka v pravilen položaj, ko se kajakaš nehote prevrne.

Hydrospeed

Plovni pripomoček, narejen iz plastike, izvira z Nove Zelandije. Plavanje s hydrospeedom ne zahteva ukvarjanja z vodnimi športi, zanimiv pa je pred­vsem zato, ker si lahko v neposrednem stiku z vodo, tokom in brzicami.

Kot pri drugih vodnih špor­tih pa je tudi pri hydrospeedu priporočljiva oprema: zgornji in spodnji neoprenski del, ki je navadno petmilimetrski, rešilni jopič, čelada in pogon v obliki plavutk.

Izlet s hydro­speedom na Soči se začne na Srpenici v spre­m­stvu vodnika na kajaku, ki te usmerja oziroma nakazuje idealno linijo. V mirnem delu reke se privajaš na plovilo, imenovano tudi rečni bob, in se učiš zavojev v levo in desno, ki so nujni za ohranjanje smeri in izogibanje skalam.

Dru­gi, divji del zahteva določeno kondicijsko pri­pravljenost in malce več spretnosti ter privaja­nja na novo krmilo, saj je na progi več skal, ob katere lahko trčite. Hydrospeed je ze­lo zabaven šport, vzame pa vam kar nekaj energije, saj zahteva precej moči tako v rokah kot v nogah. Odlično torej, da izpraznite glavo težkih misli in obenem naredite še nekaj dobrega za svoje telo.

delno povzeto po besedilu Barbare Radojlovič

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?