Tokrat vam v video vadnici pokažemo, kako z res preprostimi vajami, ki jih lahko izvajate tudi na delovnem mestu, poskrbeti za nov doliv energije v telo, kar seveda pripomore tudi k večji produktivnosti in kreativnosti.
Z vami delimo 4 tehtne razloge, zakaj je vsakodnevna vadba povezana tudi s poslovnimi rezultati, spodaj v VIDEO VADNICI pa si oglejte vaje, ki bodo k temu vsekakor pripomogle.
1. Boljši spanec, boljša koncentracija
Spanje je izredno pomembno za zdravo življenje in predpogoj za vsakodnevno delovanje s polno močjo, za kar odrasli potrebujemo najmanj 6 do 7 ur na dan spanja. V nasprotju z utrujenostjo po napornem dnevu v službi ima fizična utrujenost kot posledica vadbe sproščujoč in pomirjujoč učinek na naše telo. Pravijo, da ljudje, ki se redno ukvarjajo s športom, lažje zaspijo in da je obenem kakovost njihovega spanja boljša. Po kakovostnem počitku pa so seveda boljše tudi naše kognitivne sposobnosti, um je bolj pronicljiv in koncentracija bolj stabilna.
2. Boljše obvladovanje stresa
Na stresne situacije na delovnem mestu ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na to, kako se spopadamo s stresom. Dokazano je, da redna vadba pomaga zmanjšati stres, saj telesna aktivnost v telesu aktivira hormone sreče, kot so endorfini in serotonin.
3. Večja samozavest
Samozavest je ena od pomembnejših lastnosti uspešnega človeka. Šele ko se v svoji koži počutimo dobro in ko verjamemo vase, lahko dosežemo svoj polni potencial. Redno ukvarjanje z vadbo nam pokaže, da lahko z vztrajnostjo dosežemo boljše rezultate, obenem pa tako oblikujemo svoje telo, kar prav tako pozitivno vpliva na samozavest.
4. Boljša odpornost
Dokazano je bilo, da imajo ljudje, ki se redno rekreirajo, več celic, ki uničujejo škodljive bele krvne celice, kot tisti, ki vadbi sploh ne posvečajo časa.
Imamo pa tudi odličen recept za LUŠTno malico, ki jo lahko vzamete s seboj v službo in ki bo podprla vašo vadbo za dnevni power ter vas še dodatno napolnila z energijo za ves dan. Po vsakodnevni vadbi je namreč pomembno, da je vaša prehrana raznolika in uravnotežena.
Sendvič z avokadom, čičeriko in paradižnikom (zdravzajtrk.si)
4 rezine polnozrnatega kruha
1 avokado
1 skodelica kuhane čičerike
mlada špinača in paradižnik (mi vam priporočamo paradižnike LUŠT*)
1/4 skodelice grškega jogurta ali majoneze
1 čajna žlička limoninega soka
1/2 čajne žličke kumine v prahu
1/4 čajne žličke paprike v prahu
sol in poper
V veliki skledi zmešajte kuhano čičeriko, grški jogurt (ali majonezo), limonin sok, kumino v prahu in papriko v prahu. S pomočjo vilice zmešajte vse sestavine, dokler ne dobite gladke zmesi. Po potrebi dodajte sol in poper.
Avokado prerežite na pol, odstranite koščico in z žlico izdolbite meso. Zmešajte ga z vilicami, da nastane kremasta zmes. Dodajte malo limoninega soka, da preprečite rjavenje, in začinite po okusu.
Na rezine kruha razporedite plast avokadove kreme. Nanjo nanesite čičerikino zmes. Dodajte še mlado špinačo in veliko paradižnika.
*Paradižnike LUŠT vam priporočamo zaradi njihove lokalne oziroma domače pridelave, torej pridelave v Prekmurju, saj so tako na prodajna mesta dostavljeni še isti ali pa takoj naslednji dan po ročnem obiranju. Lokalno pridelani paradižniki so optimalno dozoreli, sveži in sočni tudi pozimi ter imajo višjo vsebnost vitaminov in mineralov.
Priporočamo pa jih tudi, ker vam je na voljo cela zimska družina paradižnikov, v kateri boste gotovo našli tiste, ki bodo zasluženo razvajali vaše brbončice po oddelani jutranji jogi. Na voljo so vam drobnoplodne in srednjeplodne sorte slastnih paradižnikov: Mali grozdasti paradižnik LUŠT, Datljev paradižnik LUŠT, Slivov paradižnik LUŠT, Češnjev paradižnik LUŠT in LUŠTek (mešanica pisanih češnjevih paradižnikov). Dobite jih v vseh večjih trgovskih sistemih po Sloveniji in na njihovi LUŠTni domačiji v Renkovcih.
Če želite vedeti še več o pridelavi paradižnikov LUŠT:
Paradižnik v zimskih mesecih pridelujejo v 34.000 m2 velikem rastlinjaku v Prekmurju v kraju Mala Polana s pomočjo okolju prijaznega Sistema za zimsko vzgojo. Pridelava je okolju in zdravju ljudi prijazna, pri čemer oprašujejo s pomočjo čmrljev, ki so hkrati »živi« dokaz, da pri pridelavi ne uporabljajo škodljivih preparatov za varstvo rastlin pred boleznimi.