Se tudi vi sprašujete, kako do več energije? Z energijo vas bodo napolnila naslednja živila ...
Kako do več energije je naslov knjige, ki jo je napisala dr. Sarah Brewer. V enem od poglavij priročnika, ki se ukvarja s tem, kako zvišati raven energije, piše o energiji v hrani.
Kot dobro hrano našteva:
- polnovredne žitarice, kamor spadajo: ovseni kosmiči, neoluščeni riž, polnovredne
- testenine, kruh in žitarice za zajtrk
- polnovredni kruh, še posebej tisti z oreščki in semeni
- gomoljasta zelenjava: korenje, pastinak, repa, krompir
- kapusnice: brokoli, zelje, kitajsko zelje
- stročnice: leča, fižol, grah
- sveže sadje: pomaranče, hruške, jabolka, banane, avokado, maline, melone, ananas
- napol sušeno sadje: marelice, datlji, fige in slive
- ribe
- deviško oljčno olje
- domači med (v zmernih količinah)
In kakšni so njeni nasveti za zdravo prehranjevanje?
Poskrbeti moramo, da zaužijemo zdrave esencialne maščobne kisline (iz zelene listnate zelenjave, polnovrednih živil, rib, semen, oreščkov, oljčnega in repičnega, svetlinovega olja).
Izogibati se moramo že na prvi pogled mastni hrani, kamor spadajo mastni in sladki prigrizki (pecivo, krofi, kolači, piškoti ipd.), mastni in slani prigrizki (čips ali pica s pekočo salamo ipd.), bonboni, rdeče meso, hrana in pijača s kofeionom ter alkohol (na dan naj bi spili le en! kozarec vina, najbolje rdečega).
Kupovali naj bi le pusto meso brez odvečne maščobe, namesto govedine ali svinjine pa je bolje, če izberemo piščanje ali puranje meso iz domače reje.
Namesto cvrtja v olju je boljša izbira žar, saj tam odvečna maščoba odteče (po cvrtju in pred zaužitjem sicer uporabimo papirnate brisačke, da vpijejo vso odvečno maščobo).
Če kupujemo majonezo, solatne prelive, sir, mleko in jogurte, se odločimo za manj mastne.
Omejiti moramo uporabo predelane hrane in se izogniti uporabi margarine.
Ne pozabimo na živila z 'domačega vrta'
Živila, ki niso prepotovala pol sveta in izgubila svoje hranilne vrednosti, ampak rastejo tukaj in so namenjena nam. Naše stare sorte zelenjave, ki smo jih uspeli ohraniti in so se skozi stoletja prilagajale našim razmeram ter lahko še danes uživamo v njihovem pristnem okusu.
Ohranjanje naših dragocenih sort zelenjave podpira tudi SPAR Slovenija z novo blagovno znamko SPAR Kot nekoč, ki je k sodelovanju povabil 7 slovenskih pridelovalcev iz različnih predelov Slovenije.
Zdaj pridelki dozorevajo in dnevno sveži prihajajo na police vašega najbližjega Spara. Uživajte v njihovih pristnih domačih okusih, kot nekoč z babičinega vrta.
Najbolj priljubljeni
Krompir kresnik: je stara slovenska zgodnja sorta krompirja. Pri nas mu pravimo tudi kifeljčar, saj so gomolji dolgi in značilno ukrivljeni, da spominjajo na rogljičke – kifeljce.
Solata trnovska ledenka: sorta izhaja iz avtohtonih populacij ledenk, ki so jih že pred več kot 100 leti gojili na območju Ljubljane. Trnovska ledenka je izjemno priljubljena solata, ki so jo v cizah meščanom Ljubljane dostavljale že slavne trnovske solatarice.
Solata bistra: je izvrstna domača sorta krhke solate. Razvila se je na Kozjanskem, priljubljena pa je predvsem zaradi hrustljavih listov osvežilnega okusa. Solata vsebuje skoraj vse najpomembnejše vitamine, razen vitamina D, in celo vrsto rudnin: od magnezija, železa, silicija, kalcija in drugih.
Spar Slovenija pa je poleg pridelkov pripravil tudi pester izbor semen avtohtonih in udomačenih sort vrtnin.
Več si preberite na www.kot-nekoc.si
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić