Veliko posameznikov vsako jutri za zajtrk spije sadni smuti in tako lažje začne svoj dan. Za pripravo potrebujemo le dobe mikser ter sadje in zelenjavo. V razmeroma kratkem času si lahko pripravimo takšen napitek, kot si ga zaželimo.

Ali je smoothie res škodljiv?

Smoothie je napitek, narejen iz sadja in zelenjave. Že nekaj časa so smoothiji izjemno priljubljeni pri ljudeh različnih starosti ter tudi pri lastnikih barov in restavracij, ki jih radi ponudijo svojim gostom. Priljubljeni so postali predvsem zato, ker imajo 3 ključne značilnosti, ki so za človeka zelo mamljive. Na prvem mestu je zagotovo njihov okus, saj so izjemno dobri ter osvežilni. Predpostavlja se, da so zdravi in da so koristni tudi za vzdrževanje vitke linije. Poleg tega so polni vitaminov, mineralov, antioksidantov in vlaknin.

Vseeno pa moramo biti pri uživanju sadnih napitkov previdni, saj niso vsi tako koristni za naše zdravje, kot bi lahko sklepali na prvi pogled.

Visok glikemični indeks

Večina sadja ima nizek glikemični indeks (GI). Vseeno pa moramo vedeti, da se pri miksanju vlaknine v sadju razbijejo. Sadje preide iz svojega trdnega stanja v tekoče in s tem se mu zviša tudi glikemični indeks. Sladkorji v sadju preidejo na ta način hitreje v naše telo in hitro priskrbijo za občutek sitosti.

Bolj kot ima živilo visok glikemični indeks, več inzulina mora trebušna slinavka proizvesti, da vzpostavi ravnovesje glukoze v krvi. Pitje smoothija je za naše telo in za našo trebušno slinavko torej ni tako koristno, temveč je precej agresivno.

Pred pripravo sadnega smoothija je dobro vedeti, da spada med sadje z visokim glikemičnim indeksom banana, kivi, ananas, grozdje, marelice in breskve.

Veliko sadja, ampak tudi sladkorja

Vsak zmiksan napitek vsebuje tako veliko fruktoze, torej sladkorja, ki je prisoten v sadju. Seveda je fruktoza bolj zaželena kot ostala industrijska sladila in sintetična barvila. Vsekakor pa se moramo zavedati, da preveč sladkorja negativno vpliva na naše zdravje. Študije so dokazale, da je 30 ml smoothija enakovredno enemu kozarcu gazirane pijače oziroma sedmim kockam sladkorja. Pri tem moramo seveda upoštevati, da je za poln kozarec smoothija potrebnega zelo veliko sadja.

Dodatna past so kalorije

Pri pitju sadnih napitkov ne smemo pretiravati, saj moramo biti pozorni tudi na kalorije. 100 ml napitka vsebuje med 50 in 70 kalorij. Doma narejeni smoothiji so seveda boljši od industrijskih, ki so bolj sladki in velikokrat vsebujejo konzervanse.

Rešitev so zeleni smoothiji!

Da zmanjšamo negativne učinke prevelikih količin sladkorja v sadnih napitkih, je vanje priporočljivo dodati svežo zeleno zelenjavo. Pravilo je zelo enostavno. Treba je le upoštevati razmerje 40 % sadja in 60 % zelenjave.

Zelena zelenjava poskrbi za ustrezno raven glukoze v krvi in s tem uravnovesi količino sladkorja. Poleg tega pa je zelenjava polna hranilnih snovi in proizvaja klorofil, ki naše telo obogati s kisikom. Zelena zelenjava je tudi polna glukozinatov, antioksidativnih molekul, ki na naše telo delujejo antikancerogeno. Seveda pa je tudi sadje dobrodošlo, saj nam pomaga, da v smoothiju omilimo grenak okus zelenjave ter ji s tem približamo tudi našim najmlajšim.

Najboljša zelenjava za smuti je: špinača, cvetača, brokoli, zelena solata in blitva.

Zlata pravila najboljših smutijev:

1. Uporabiti moramo le biološko pridelano zelenjavo, saj se le tako lahko izognemo napitku, polnemu škodljivih pesticidov, ki se prisotni na koži ter tudi na sadju in zelenjavi.
2. Nikoli ne smemo uporabiti preveč sadja in sladke zelenjave. Čim bolj se moramo držati pravila 60 % zelenjave in 40 % sadja ter se izogibati zelenjavi, kot so korenček, rdeča pesa in bučke.
3. Nikoli ne smemo naenkrat spiti preveliko količino smoothija. Le s počasnim pitjem bomo lahko resnično uživali v njegovem bogatem okusu ter telesu dovolili, da počasi vsrka sladkor. Poleg tega nam bo počasno pitje omogočilo stimuliranje prebavnih encimov in s tem posledično ugodno vplivati na svojo prebavo.
4. Seveda pa moramo smuti spiti takoj, ko je narejen, saj le tako preprečimo oksidacijo sadja in uničenje hranilnih snovi zaradi zraka in svetlobe.