Skoraj ga ni junaka, ki bi z veseljem obiskal zobozdravstveno ordinacijo. Morebitnim težavam z zobmi pa se lahko v večini izognete ali jih vsaj pravočasno preprečite z rednimi obiski zobozdravnika. Enako velja za otroke in odrasle.
»Raje bi šla še enkrat rodit, kot da mi vrtajo po zobeh,« trdijo ženske.
»Noben zlom roke ni tako grozen kot zvok svedra v ustih,« pa rečejo moški.
Kaj se skriva za tem strahom sodobne populacije?
Kot pravi Janez Šekoranja, dr. dent. med., se strah v zobozdravstvu pojavi zaradi negativnih izkušenj v preteklosti, največkrat zaradi bolečega vrtanja po zobu.
Neskončnih 20 minut groze
Negativne asociacije, povezane z zobozdravnikom, se hitro nakopičijo. Najprej vonj čakalnice, nato zvok svedra, vrvež pospravljanja za prejšnjim pacientom in urno nameščanje posameznika na stol ter nato neusmiljeno tlačenje več kovinskih, plastičnih, hladnih, ukrivljenih, koničastih instrumentov v usta.
Veliki finale pa se zgodi, ko zobozdravnik reče: »Ooo, na šestici zgoraj imate pa luknjico.«
Vsi nadaljnji dogodki so zmes vsega groznega na tem svetu, skrčenega v neskončnih 20 minut. Vsakdo si ob odhodu iz ordinacije za sveto obljubi isto – kako bo odslej odlično skrbel za higieno.
Lahko je tudi drugače
»Sodobno zobozdravstvo ni le zagotavljanje vrhunskih storitev, ampak je v prvi vrsti pravilen individualen pristop in odnos do pacientov,« pravi Šekoranja.
Strah pred zobozdravnikom pesti mnoge.
Zato je prav, da je tudi otrok že od malih nog navajen obiskov pri zobozdravniku. Čeprav lahko ob posegu čuti neugodje, mora ob prijetni izkušnji odprave zobobola usvojiti občutek, da mu lahko zobozdravnik pomaga.
Zobozdravniki bi morali temu namenjati veliko pozornosti. Dobro je, če pri prvih pregledih večinoma ne popravljajo zob, saj se mnogim že zaradi tega odvali kamen od srca. Raje se le pogovorijo o težavah in željah posameznika ter naredijo pregled in diagnostiko.
»Pacient se mora počutiti prijetno. Vsi posegi morajo biti brezbolečinski in minimalno neprijetni. Za vse to pa je potreben čas.«
Časa mora biti vedno dovolj, da ima lahko odnos do pacienta prednost pred storitvijo. »Ta odnos naj bo dolgoročen in naj temelji na medsebojnem zaupanju,« pravi Šekoranja.
A prvi korak morate vendarle narediti sami in poklicati zobozdravnika.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del