Včasih sem se bala sprememb. Moje življenje je bilo rutinsko in moja sreča je bila odvisna od drugih. Vsaj tako sem mislila.
Nastopilo je obdobje, ko sem imela vsega dovolj. Dovolj je bilo ugajanja drugim, dovolj je bilo prilagajanja in dovolj je bilo tega, da sem sebe postavljala na drugo mesto. Spoznala sem, da bom sama najbolje napisala zgodbo svojega življenja.
Poti, ki vodijo v hrib in v gore so mi pri tem pomagale. Našla sem svojo strast in hrepenenje, spoznala svoje želje in sanje, s tem pa odkrila svojo pot.
Pohodništvo ni zmeraj enostavno. So dnevi, ko moraš za svoj cilj garati in se odrekati stvarem. Postavljen si v situacije, ki so zate čisto nekaj novega. So dnevi, ko za najmanjši vrh porabiš čisto preveč časa. In so dnevi, ko imaš toliko energije, da bi na vrh najraje letel.
Mi pa gore in hribi ponujajo svobodo. Tu se počutim varno in pomirjeno. Vsak razgled mi odpre vrata v dno moje duše in vedno znova se nekaj naučim o sebi. Nobena pot ni enaka in nobena ni lahka. Me pa vsaka pouči o pomembnih stvareh v življenju.
Največ štejejo trenutki in največ šteje to, da vsak zase sledi svojim sanjam in v življenju dela tisto kar ga osrečuje.
Naj vam opišem, kakšne dogodivščine sem doživela na tretjem in hkrati zadnjem izzivu Odkrij neznano, najdi svojo pot.
Pred kakšnim dobrim tednom dni sva se s prijateljem Maticem, ki je letos že četrtič osvojil Triglav, v popoldanskih urah odpravila na pot proti Gorenjski.
Najina izhodiščna točka je bila dolina Krme, od koder naju je pot vodila naprej do Kredarice. Do tja sva hodila tri ure, saj se je začelo pripravljati k nevihti. A naju je adrenalin kar sam od sebe premikal. Vmes naju je malo zmočilo, a to naju niti ni motilo. Bila sva presrečna, da nisva doživela šviganja strel po skalah.
Po ne preveč naporni poti sva prispela na Kredarico, kjer sva lahko opazovala še zadnje izdihljaje sončnega zahoda in bila navdušena nad čarobnostjo neba, ki je v tistem trenutku obdajalo gore.
Na Kredarici so naju s super postrežbo pozitivno presenetili, srečala sva tudi prejemnika alpinistične nagrade Zlati cepin, pozno v noč pa sva se pogovarjala še z gorskim vodnikom, ki nama je svojimi zgodbami in izkušnjami polepšal večer.
Spanje je bilo kratko, saj sva se s Kredarice odpravila okoli četrte ure zjutraj, da bi nama Triglav postregel še s sončnim vzhodom. Te sreče na žalost nisva imela. Na vrhu sva naletela na meglo in hladen veter.
Celotno doživetje je bilo prijetnejše zaradi tega, ker sva na vrhu Slovenije srečala dva prijatelja z Instagrama, Danijelo in Nejca. Vsi skupaj smo več kot eno uro upali, da se bo vreme izboljšalo in bomo lahko v naše oči ujeli fantastičen razgled, a tega na žalost nismo dočakali.
Z Danijelo sva se medtem ogrevali s spalno vrečo McKinley, ki se je zelo izkazala, saj naju je obvarovala pred mrazom, ki je bil izrazitejši zaradi vetra. Na poti nazaj pa je sonce začelo iskati pot mimo oblakov, tako da brez čudovitih razgledov vseeno nisva ostala.
Na Kredarici sva nato pojedla zajtrk ter se počasi odpravila v dolino. Vmes sva se še nekje ustavila, postavila šotor McKinley, pojedla malico in se za par trenutkov od naporne hoje odpočila.
Zaradi vročine in dolge hoje sva se odločila, da se za zaključek izleta vrževa še v Blejsko jezero. Očitno bodo skoki v jezero postali moja rutina po obiskih v gorah, saj ni boljšega občutka kot prijetna poletna osvežitev po naporni hoji.
Na tej točki se želim zahvaliti celotni ekipi Intersport Slovenija in Aktivni.si za priložnost. Zelo sem vesela, da sem lahko skupaj z vami raziskovala poti v Sloveniji. Aleksander Mežek je zapel: »Tu sem doma, izpod gora. Tu se rodi pesem srca. Tu zažari iskra v očeh, na mojih ustnicah smeh.« Ne bi se mogla bolj strinjati z njim.
Sabina Brdnik
Naša avanturistka Sabina je raziskala še dva prelepa kotička.
Preverite, katera:
- Takšna so jutra na 2000 metrih nadmorske višine (izkušnja naše avanturistke Sabine)
- Ideja za izlet, ki se zaključi s skokom v jezero
Tjaša in Andrej pa sta pripravila te ideje za te izlete:
- Cima del Cacciatore - kjer se kar vrstijo lepi razgledi
- Gremo na Špik Hude police napolnit baterije
- Kam, če ne na Mariborsko Pohorje? In do slapa Skalca (video)
- Na štajerski Triglav - od koder je eden najlepših razgledov daleč naokoli (video)