Vsakoletni, skorajda milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. Preberite si najpogostejše vzroke nesreč in hitre nasvete za hojo v gore.
Vzroki nesreč so največkrat:
- telesna in duševna nepripravljenost,
- pomanjkljiva in neustrezna oprema,
- neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme,
- nepoznavanje poti ter
- podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah.
Hitri nasveti za hojo v gore:
- Začnite počasi, da se telo ogreje.
- Hodite z enakomernim tempom.
- Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje naj določa najšibkejši član skupine.
- Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek.
- Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.
- Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.
- Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek.
- Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečujejo izčrpanost in dehidracijo.
- Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.
- Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prenehajte z vzponi ali sestopi. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.
- Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.
- Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.
- Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu dajte prvo pomoč. O nesreči čim prej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.
Za večjo varnost tudi dežurstvo za helikoptersko reševanje
Poleg preventivnega dela v gorah so policisti gorske enote policije aktivni tudi v okviru organiziranega dežurstva za helikoptersko reševanje v gorah. Dežurstvo ekipe poleg posadke helikopterja sestavljajo reševalec letalec, zdravnik letalec in policist letalec.
Ne mahajte helikopterju, če ne potrebujete pomoči!
Ob prihodu helikopterja, če pomoč potrebujete sami ali kdo v vaši neposredni bližini, se obrnite proti helikopterju in s položajem rok ponazorite sporočilo posadki. Mednarodno znamenje za "Yes", ki pomeni "Da, potrebujem pomoč", ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni roki (telo je tako v obliki črke Y).
Če pomoči ne potrebujete, z znamenjem "Ne", to je z eno roko iztegnjeno poševno navzgor in drugo poševno navzdol, sporočite posadki, da ne potrebujete pomoči oz. da vam ni znano, da bi kdo v bližnji okolici potreboval pomoč. To še posebej velja, kadar počivate oziroma mirujete.
Navdušeno mahanje in pozdravljanje helikopterja je sicer zelo prijazno, kadar pa policisti iščejo ponesrečenca, jih lahko takšno mahanje zavede.
Nasvet:
Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Naj bo baterija napolnjena, telefona pa ne uporabljajmo po nepotrebnem. Upoštevajmo, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni vedno zanesljiva.
Kaj storiti, če se zgodi nesreča?
V primeru nesreče, ki zahteva reševanje, to nemudoma sporočite na telefonsko številko 112. Pomembni podatki so:
- kaj se je zgodilo,
- kje (čim bolj natančna lokacija),
- koliko je poškodovanih,
- kako ste jim že pomagali.
Klicoči naj posreduje tudi svoje osebne podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci ali zdravnik lahko poklicali za dodatne informacije.
Poškodovanega je treba takoj zavarovati pred dodatnimi nevarnostmi in mu zagotoviti prvo pomoč v okviru zmožnosti in znanja, poškodovanega prav tako ne smemo zapustiti. Zavarujte sebe in poškodovanca pred morebitnim padajočim kamenjem.
Če je teren strm, se zavarujte oziroma pritrdite tudi svojo opremo, obmirujte ter počakajte, dokler ne pridejo reševalci do vas ali dokler helikopter ne odleti. Ne počnite ničesar brez navodil reševalcev. Kakršno koli plezanje, vzpenjanje ali sestopanje nad in pod krajem nesreče med helikoptersko reševalno akcijo je lahko izjemno nevarno, zato tega ne počnite.
Večino informacij smo dobili od slovenske gorske policije, več pa si lahko preberete na policija.si.
Odkrivali bomo neznano
Andrej, Tjaša in Sabina se bodo podali na tri vrhove, pohode oziroma izletniške točke, kam, še ne bomo razkrili, svojo izkušnjo pa bodo delili tudi z nami.
Kaj točno se pripravlja na aktivni.si, pa preverite na Spoznajte avanturiste, ki bodo odkrivali neznano!