Ljubljanski ZOO ta vikend vabi na dogodivščine ob SVETOVNEM DNEVU LEVOV

Ljubljanski ZOO ta vikend vabi na dogodivščine ob SVETOVNEM DNEVU LEVOV (foto: arhiv ZOO) arhiv ZOO
8. 8. 2020

Leta 2013 so raziskovalci potrdili, da število levov v naravnem okolju dramatično upada do te mere, da so leva uvrstili med ogrožene živalske vrste. Ker je v prizadevanjih za njihovo ohranitev ozaveščanje izjemnega pomena, je bil 10. avgust razglašen za svetovni dan levov in ljubljanski ZOO je pripravil dogodivščine na temo levov v nedeljo, 9. avgust, od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure

Levi so stoletja navdihovali in vzbujali strahospoštovanje pri ljudeh s svojo velikostjo in močjo. So druge največje mačke na svetu, od njih so večji le sibirski tigri. 10. avgust je namenjen ozaveščanju o resničnem položaju divjinskih levov, saj se je njihovo število v zadnjih 40 letih zmanjšalo za polovico. Raziskovalci ocenjujejo, da jih je v naravi ostalo le še okoli 30.000 zato je takojšnje ukrepanje ključnega pomena za zaščito in reševanje levov pred izumrtjem.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Majestic #lion #kingofthejungle #ljubljana #zooljubljana🐍🐆🐾 #cats #bigcats

A post shared by Pavle Fenjveši (@pavlefenjvesi) on

Levi so bili razširjeni v Afriki, Mali Aziji, Indiji in na Arabskem polotoku že pred 1,4 milijoni let, zdaj pa so se zaradi človeka znašli na samem pragu izumrtja. Še do leta 1940 so živeli v severni Afriki visoko v Atlaškem gorovju. Danes živijo v podsaharski Afriki na devetkrat manjšem prostoru kot v preteklosti. Območje je razdrobljeno in veliko le še kot trije otoki Madagaskar skupaj.

Včasih je bilo opisanih enajst podvrst današnjih levov. Kasneje so ločili dve podvrsti, in sicer afriškega (Panthera leo leo) in azijskega leva (Panthera leo persica).

Azijski lev od Turčije do Indije

Azijski lev je bil nekoč razširjen od Turčije in Sirije preko Iraka, Irana in Pakistana do vzhodne Indije. V vzhodni Evropi je vrsta izumrla okoli leta 100 našega štetja, v Palestini pa v času križarskih vojn. Na vseh drugih območjih je preživel do sredine 19. stoletja. Iznajdba strelnega orožja, široko razširjen lov in izguba življenjskega prostora so bili zanje pogubni. Do konca 19. stoletja je azijski lev preživel le v gozdu Gir v državi Gujarat na severozahodu Indije, kjer so leta 1880 zabeležili le še 12 levov. Zaradi pravočasne zaščite jih je bilo leta 1955 že 290, danes pa jih je okoli 500. Razširjeni so na območju, velikem za osem Triglavskih narodnih parkov. Azijski lev je v Indiji popolnoma zaščiten od leta 1972. Zaradi različnih ukrepov v zadnjih petdesetih letih se število azijskih levov še vedno povečuje. Zmanjšanje števila pašne živine v gozdu Gir in nadzor požarov sta omogočila obnovo vegetacije ter s tem številčnejši plen, kar je pripomoglo k povečanju številu levov. Danes leve ogroža konflikt s človekom zaradi škode v živinoreji ter napadov levov na ljudi. Težava je tudi parjenje v sorodstvu in s tem zmanjšana genetska pestrost populacije. Poleg tega so občutljivi na morebitne izbruhe bolezni in okoljske nesreče. Ogroža jih krivolov. Lokalno prebivalstvo je zelo strpno do azijskih levov, saj jih imajo za del svoje naravne dediščine. Za ohranitev pozitivnega odnosa država izboljšuje živinorejske prakse, razvija različne gospodarske spodbude ter skrbi za varnost ljudi. V Indiji si prizadevajo oblikovati koridorje za prost prehod levov ter ustanoviti vsaj še eno divjinsko populacijo na drugem območju. Tako bi povečali genetsko raznolikost ter zmanjšali tveganje izumrtja zaradi morebitne epidemije ali okoljskih nesreč.

arhiv ZOO
Lev zaslužen za turizem v Afriki

Afriški levi so ena izmed najbolj priljubljenih živali obiskovalcev Afrike, kjer je razvit turizem opazovanja divjinskih živali. Na račun levov imajo znatne prihodke upravljavci zavarovanih območij in lokalna skupnost, zato ohranjajo divjino in živali v njej. Na drugih območjih pa leve v Afriki še vedno ogroža človek z uničevanjem njihovega življenjskega prostora, kar je privedlo do majhnih in med seboj izoliranih populacij, kjer se pojavljajo tudi različne bolezni. Razširjen je lov na trofeje ter uporaba kosti in drugih delov v tradicionalni medicini. Konflikt človek-lev skušajo v Afriki reševati z uvajanjem nadzora nad pašno živino ter z denarnimi nadomestili za pokritje škode, ki jo povzročijo levi. Trofejni lov po eni strani zagotavlja finančna sredstva za ohranitev levov, vendar se ponekod izrablja in je izlov večji od dovoljenega. V Afriki so razvili številne regionalne strategije in akcijske načrte za ohranjanje levov. Te strategije kažejo na ozaveščenost ljudi o težavah in iskanju rešitev, vendar nenehno zmanjševanje števila levov kaže, da politična volja in denarna sredstva ne zadostujejo.

Svetovni dan leva si zastavlja tri cilje.
  • 1. cilj je ozaveščanje o položaju levov in težavah, s katerimi se vrsta srečuje v naravnem okolju.
  • 2. cilj je iskanje načinov za zaščito naravnega okolja te velike mačke z ustanavljanjem nacionalnih parkov ter s tem zmanjševanje območij, na katerih se ljudje lahko naselijo.
  • 3. cilj pa je izobraževanje ljudi, ki živijo v bližini teh divjinskih mačk, o sobivanju z levi.
 
  1. Prav vsak pa lahko pomaga z branjem in širjenjem informativnih povezav na družabnih omrežjih, ki obveščajo o levih in njihovem svetovnem dnevu ali z donacijo naravovarstvenim organizacijam, ki si prizadevajo za zaščito in ohranitev levov.
  2. Kot popotniki bodite prizanesljivi opazovalci narave in podpirajte lokalne ohranitvene programe. Pozorni bodite pri nakupih, saj z mnogimi spominki naravnega izvora podpirate uničevanje vrst in naravnega okolja. Kot uporabniki izbirajte izdelke, ki so pridobljeni na sonaraven in etičen način.
  3. V Živalskem vrtu Ljubljana lahko obiščete azijska leva Čajo in Maksimusa. Kot vse mačke, sta velika zaspanca. V jutranjih urah poležavata na soncu, v opoldanski pripeki si poiščeta senco, proti večeru pa zelo rada opazujeta liči antilope v sosednji ogradi.

Preberite še: Zakaj ''hodijo v šolo'' tudi živali? Največja učenka - slonica Ganga - je odličnjakinja

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri