Ko v zagonu pomladi brsti narava, se ob veselem ptičjem žvrgolenju in toplih sončnih žarkih iz zimske turobnosti prebudimo tudi ljudje.
Primežikamo na plano v pol manj oblačilih in na novo pridelan seratonin začnemo usmerjati v radostne dejavnosti. Med temi je seveda tudi ljubezen. O tem čudovitem fenomenu je v spomladanskem času spet ogromno govora. Ker spomladi se bojda največ zaljubljamo in zato bomo verjetno prav v tem času spet priča veliko na novo nastalim parčkom.
Ljubezen je seveda čudovita. Že Aristotel je rekel, da je ljubezen sestavljena iz ene duše, ki naseljuje dve telesi. Seveda je on mislil bolj filozofsko kot pa romantično, a je vsekakor ponudil prisrčno definicijo, s katero se morajo strinjati tudi tisti, ki v koncept duše ne verjamejo. Ravno ob sveži, novi ljubezni se zdi, kot da se zlivamo z drugim človekom v eno. Takrat smo razneženi in čudaški in počnemo vse tisto, kar drugi ljudje sovražijo: v javnosti se plazimo drug po drugem, navdušeni smo nad vsako, še tako trapasto idejo, ki jo ima naša na novo ljubljena oseba, in ne znamo govoriti o ničemer drugem kot o njej. Pri tem čutimo veselje, navdušenje in negotovost. A ravno zato, ker se tako intenzivno zaženemo v osebo, ki je v bistvu sploh ne poznamo, pogosto naredimo tudi kopico napak.
1 Prehitro razkrijemo vsa čustva
Na začetku se vse dogaja zelo hitro, a obenem se zaljubljenim zdi, da vseeno prepočasi. Do vratu potopljeni v močna čustva lahko hitro pozabimo, da se v bistvu družimo z osebo, ki jo poznamo le toliko, kolikor se nam je razodela na tistih nekaj začetnih zmenkih. Ta prevzetost s čustvi močno diši po obsesiji, kar je iz neke perspektive morda romantično in ljubko, a če pristopamo le na podlagi močnih čustev, pozabimo, da moramo v neki točki to osebo tudi dejansko spoznati, po možnosti prej, preden se konča uvodno obdobje medenih tednov in se nenadoma znajdemo pol leta globoko v odnosu z osebo, za katero smo prepozno ugotovili, da ne mara domačih živali in verjame, da je Zemlja ploščata.
Ko v svežem odnosu delujemo prevzeti s čustvi, pa obenem ta čustva tudi prehitro razkrijemo. To je eden pogostejših problemov začetnih razmerij, ki potem ekspresno zdrvijo v pogubo, ker partnerja nista sinhronizirana v tem, kako intenzivno sta vpeta v razmerje. Povedano drugače – nekdo od obeh se odnosa loti preveč zagnano, kar druge osebe običajno ne navduši, ampak jo prej prestraši. Nič ne povzroči večjega razkola med partnerjema na začetku zveze kot to, da prvi misli, da sta tik pred zaroko, drugi pa doživlja respiratorne zastoje že ob sami misli na skupno uporabo kopalnice. Če poslušamo samo čustva, hitimo. Ker hočemo vse, takoj, da smo čim prej v tisti pravljični zvezi, ki nam jo bodo vsi zavidali. A hitro je hitro prehitro.
2 Ignoriramo opozorilne znake
Če ste že kdaj poslušali nekoga, ki je končal razmerje, ste verjetno slišali tisto začudeno negodovanje o tem, kako ni bilo mogoče opaziti nobenih namigov ali znakov, da je oseba, s katero so se zapletli, v bistvu blažja oblika psihopata. Kako se je vse zdelo v najlepšem redu, kako je bilo vse normalno in običajno. Seveda zato, ker so ignorirali vsakršne komentarje prijateljev in bližnjih, obenem pa tudi vse opozorilne znake, ki so se kazali že od začetka odnosa.
Na začetku romantičnega druženja smo pogosto zaslepljeni. Preveč nam je lepo, da bi to idilično stanje kisali s kakšnimi neprijetnimi pomisleki ali dvomi. A je prav, da smo previdni. Da opazimo tisto, kar odstopa od zaželenega. Pretirano klicanje ali pošiljanje sporočil? Nenehna potreba po tem, da se osebi javljamo, kje smo in kaj počnemo? Iščemo opravičila za njena dejanja, ki se nam iskreno zdijo čudaška – recimo, presenetljivo veliko popivanja v prostem času, brez službe in interesov, da bi si našla službo ali pa, da je njena pretekla romantična zgodovina v bistvu le niz prevar in laži.
3 Preveč besed o bivših
Na začetku odnosa lahko beseda hitro nanese na bivše. Ta tematika je pač del spoznavanja in zato v nekaterih trenutkih neizogibna, kar je popolnoma normalno, če podajanje informacij o tem ostane površinsko in strogo omejeno. Na koncu dneva nihče noče poslušati o naših bivših ravno tako, kot mi nočemo poslušati o njihovih bivših.
Če se zalotite, da pogosto pogovor obrnete na svojo bivšo ali bivšega, je to lahko zelo jasen indikator začetka konca, ker so v vas očitno plameni pretekle ljubezni, ki še niso popolnoma ugasnili. Bolj boste omenjali bivše, manj možnosti je, da boste osebo, s katero ste, še kdaj zvabili na zmenek.
4 Zasledovanje na družbenih omrežjih
Danes se zdi že kar organsko, da osebo, s katero se povežemo, bodisi prijateljsko bodisi poslovno ali pa kako drugače, pofočkamo na vseh možnih spletnih kanalih. Ko to prevedemo v začetne faze romantičnega odnosa, pa lahko naše detektivsko iskanje vseh pojavnosti izbrane osebe na spletu izpade prej čudaško in neprijetno, kot pa prisrčno.
Zato pri spletnem zasledovanju osebe, s katero začenjate novo romantično pot, postopajte previdno in po principu zdrave pameti. Najbolj nevtralno območje je verjetno Facebook, kjer sta verjetno že povezana ali pa se dogovorita, da se poiščeta. Če sta skupaj spila deciliter vina in pokramljala o svojih najljubših knjigah in konjičkih, imata tako ali tako več skupaj preživetega časa kot s 70 odstotki drugih 'prijateljev' na svojem Facebook profilu. Povezovanje na vseh preostalih omrežjih pa naj v začetnih fazah raje še malo počaka.
Pomislite le, kako bi se vi počutili, če bi na jutro po prvem zmenku zagnali svoj računalnik ali pametni telefon in odkrili, da vas je oseba, ki vam je slabih deset ur nazaj razlagala, kako se dejansko črkuje njen priimek, povabila k povezavi še na vašem Instagram profilu, pa na LinkedInu, Twitterju, Pinterestu, Tumblrju in še kakšnem, za katerega ste že pozabili, da ga sploh imate. Verjetno bi se vprašali, kdaj je sploh imela čas raziskati, kje vse digitalno ste, potem pa bi ugotovili, da je bolj pomembno vprašanje, ali se morda vse skupaj že kvalificira za sodno prepoved približevanja.
Foto: Profimedia
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?