Obstaja nekaj osnovnih tipov odnosov in ničkoliko izpeljank, ki vsebujejo glavne elemente teh. Preverite, kakšni načini obnašanj so toksični in katerim od spodaj naštetih tipov odnosov se je treba za vsako ceno izogniti.
1. Tekmovalen odnos
Nenehno preigravanje moči in pričkanje glede tega, kdo ima prav, kateri argumenti so boljši, katerim pričakovanjem slediti, čigavi standardi so pravi, čigava kariera je bolj pomembna.
Atmosfera v takšnem odnosu je vselej napeta.
Dinamika odnosa: dve močni osebnosti se kar naprej bojujeta za prevlado. Samozavest se ohranja in jača na podlagi vseh teh malih zmag in trenutkov, ko en uspešno nadvlada drugega.
Pogosto so prisotne tudi rigidne ideje o tem, na kakšen način se je treba lotevati stvari, kaj pomeni kvalitetno življenje, osebi imata tudi visoko izoblikovane kriterije za uspeh.
Prognoza:
Takšni pari se slej ko prej naveličajo prepiranja in se razvežejo, ali pa se eden končno podredi. V redkih primerih se zgodi, da sta oba pripravljena popustiti in poiskati kompromis.
2. Aktivno-pasiven odnos
Ena oseba je glavna, drugi pa ji sledi. Vsake toliko časa pride do prepira – večinoma zato, ker se oseba, ki poganja zvezo utrudi in začne zavračati svojo vlogo. Zaželi si, da bi drugi bolj cenil to, kar počne.
Če se nič ne spremeni, lahko aktivna oseba kar naenkrat eksplodira in začne rohneti, potem pa spozna svojo zmoto in se vrne nazaj v vlogo vodje.
Takšna razmerja se ponavadi začnejo tako, da aktivni partner pomaga pasivnemu. Takšni ljudje delujejo veselo, prijazno, radi prevzemajo odgovornost in se izogibajo konfliktom. Kot otroci so bili vedno pridni.
Pasivne osebe so bodisi razvajene bodisi nagnjene k anksioznosti in vsaka stvar jim hitro pride do živega, zato z lahkoto sprejmejo pomoč, ki jo nudi aktivna oseba. Navajene so se zanašati na druge in nimajo svoje volje.
Včasih ne gre toliko za tip osebnosti kot za motnjo, ki jo ima pasivna oseba – na primer depresijo, AD/HD ali pa kako nezdravljeno travmo iz otroštva.
Prognoza:
Aktivna oseba lahko pregori ali začne zavračati svojo vlogo v odnosu in odide. Pasivna oseba mora posledično postati bolj samostojna in odgovorna zase, ali pa najti drugega partnerja, ki bo prevzel aktivno vlogo.
3. Agresivno-ustrežljiv odnos
Tukaj gre za nadvlado moči, ki nima zveze s tem, kdo skrbi za koga, pač pa s dokazovanjem moči kot take.
Ena oseba ukazuje, medtem ko se druga uklanja – morda, ker je po naravi bolj pasivna, lahko pa tudi zato, ker jo je strah.
Kadar se partner, ki hoče voditi, počuti ogroženega, sledi izbruh, ki se mu hoče ustrežljivi partner na vsak način izogniti. To atmosfero preveva verbalna zloraba, včasih pa tudi fizična.
Ustrežljivi partner se počuti, kot da hodi po jajcih, saj lahko vsaka malenkost povzroči negativno reakcijo in srd tistega, ki hoče imeti kontrolo.
Ta, ki ustrahuje in postavlja pogoje, ima velike težave s kontroliranjem jeze. Morda se to vleče še iz otroštva, kjer so se tako obnašali starši.
Pod željo po kontroli se vedno skriva strah. Ljudje, ki čutijo potrebo po tem, da imajo vedno prav in da dirigirajo v vsaki situaciji, so velikokrat narcisi, ki ne premorejo veliko empatije.
Ustrežljivci so po vseh verjetnosti navajeni zlorabe in so tekom let razvili visoko toleranco do obnašanja, ki je za njih škodljivo. Ko partner skoči v zrak, mislijo, da so oni vzrok za nepojasnjeno jezo.
Ker agresivneži menjajo taktiko in so enkrat sladki drugič pa tempirane bombe, ustrežljivci živijo v nenehnem strahu, da bodo kaj naredili narobe in izzvali vulkan. Trudijo se najti enačbo, po kateri bi uspeli obdržati čustvene reakcije partnerja v mejah normale, ampak take enačbe žal ni.
Prognoza:
Če agresor pogosto 'znori', ustrežljivec po nekem času sprevidi, da ne bi nikoli drugače, in odide. Tedaj se bo agresivnež na vse pretege trudil, da ga dobi nazaj. Vkolikor to ne bo uspelo, si bo poiskal drugo žrtev.
4. Nepovezan odnos
Partnerja živita pod isto streho, a sta povsem odtujena. Imata paralelna življenja. Skoraj nič se ne prepirata, saj sta do večine stvari ravnodušna.
Ujeta sta vsak v svojo rutino brez globokih pogovorov in trenutkov, ki bi med njima spodbujali intimo in bližino. V takem odnosu sta partnerja bolj ko ne cimra, ki nimata veliko skupnega. Njuno zvezo prevevata dolgočasje in hladnost.
Nekateri pari po nekaj letih skupnega življenja zapadejo v tak odnos. Morda so se poročili iz napačnih razlogov oziroma je začetna kemija prehitro izpuhtela, odnos pa se ni poglobil. Tudi, če se kaj narobe, se stvari raje pometa pod predpražnik, kot da bi se o njih govorilo.
Prognoza:
Če se občutek dolgčasa pojavi v srednjih letih oziroma v obdobju, ko en ali oba partnerja doživljata eksistencialno krizo zaradi svojih let, potem obstaja velika verjetnost, da bosta skušala razmerje oživeti, ali pa se bosta razšla.
Veliko pa jih ostane v takšnem odnosu, ne da bi karkoli spremenili, ker jih je strah, da bodo ostali sami ali pa menijo, da so prestari za spremembo.
5. Odnos sprejemanja in spoštovanja
Partnerja sodelujeta kot ekipa, si izkazujeta ljubezen in se medsebojno podpirata. Cenita lastnostni drug drugega in sprejemata napake.
Če se začne razmerje ohlajati, oba delata na tem, da spet zanetita ogenj. Sposobna sta govoriti o svojih čustvih in s pogovorom reševati probleme, namesto da bi jih pometala pod predpražnik.
Kdaj pride tudi do prepira, ampak vselej uspeta priti težavi do dna in jo rešiti s pogovorom ali pa, če ne gre drugače, obiskom partnerskega terapevta.
Prognoza:
Par, kjer v odnos oba intenzivno vlagata energijo in ljubezen, lahko prebrodi marsikatero oviro v življenju in ostane skupaj za vedno.
Preberite še:
- 7 načinov, kako pokažemo, da imamo nekoga radi
- Ali ste v čustveno nasilnem razmerju?
- 5 najpogostejših razlogov za propad zveze
VH
Vir: Psychology Today
Foto: Profimedia
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?