Bonnie Parker in Clyde Barrow: Zločinska Romeo in Julija

Bonnie Parker in Clyde Barrow: Zločinska Romeo in Julija (foto: Profimedia) Profimedia
22. 10. 2016 Vir: liza.aktivni.si

V filmu se vse zdi tako romantično. Postavni Warren Beatty s klobukom na glavi in z zapeljivo Faye Dunaway ob sebi vihra po prašnih cestah ameriškega jugozahoda. Ozračje je nabito z vonjem po smodniku, s strastjo, z napetim pričakovanjem. Tako se večina sveta spominja zloglasnega roparskega para, ki pa bi o svojem življenju povedal precej drugačno zgodbo ...

Pridna v šoli, a ljubiteljica barab

Za pegasto, slab meter in pol visoko Bonnie Parker, ki so jo krasili prav taki rdečkasti kodri kot nekaj let pozneje Shirley Temple, so vsi pravili, da je zelo čedna.

Rodila se je leta 1910 v Teksasu, kjer je v precejšnji revščini odraščala brez očeta. V šoli je blestela, posebej v dramskem krožku in pri kreativnem pisanju. Bila je tako nadarjena, da so ji dovolili, da je pisala predstavitvene govore za lokalne politike.

Rada je imela romantične zgodbe, dekliške revije ter modne obleke in klobuke, kadar si jih je lahko privoščila.

Njena edina napaka je bila, se je pritoževala njena mama, da je padala na barabe, v katere se je vedno znova nesmrtno zaljubila. Zares pa jo je obnorel šele Roy Thornton, na katerega sta jo do konca življenja spominjala prepletena srčka z njunima začetnicama, ki si ju je dala tetovirati na notranjo stran stegna. Poročila sta se malo pred njenim 16. rojstnim dnevom. Slabo leto ju je preživljal z umazanimi posli, preden so ga strpali za rešetke, ona pa se je morala zaposliti kot natakarica. Vedela je, da to ne more biti vse, kar ji je življenje namenilo.

Šolo na klin in na ulico

Le nekaj kilometrov stran, na drugi strani proge, je mladost preživljal leto dni starejši Clyde Barrow. Tudi za visokega, temnolasega Clyda, ki je prečko po zadnji modi nosil na levi strani in je imel oči še za odtenek temnejše od las, so dekleta govorila, da je privlačen. Rodil se je v kmečki družini, ki jo je gospodarska kriza prignala v mesto. Nemalo noči so preživeli pod mostom, preden je oče dobil službo na bencinski črpalki, ki jim je dala vsaj streho nad glavo.

S starejšim bratom Buckom sta šolo obesila na klin, ko je bilo Clydu 12 let. Dolgčas sta na jezo policije preganjala z lumparijami. Tu in tam sta razbila kako okno, izmaknila vrečko sladkarij ali si za kratek čas izposodila avto. Ko sta ga nekoč vrnila malce prepozno, so ju prvič aretirali, drugič pa zaradi preprodaje ukradenih puranov. Clyde je imel srečo, njegov brat jo je odnesel slabše in se znašel za rešetkami. Clyda to ni ustavilo, še naprej je kradel avtomobile, vlamljal in ropal.

Bonnie in Clyde se prvič srečata

Zgodba Bonnie in Clyda se je začela januarja 1930. Clyde je slišal, da je prijateljici spodrsnilo na ledu in si je zlomila nogo, zato jo je obiskal. Ko je stopil v stanovanje, je zaslišal trušč v kuhinji in o njem povprašal prijateljico.

"Prijateljica nama v kuhinji pripravlja vročo čokolado. Pojdi jo pozdravit. Ime ji je Bonnie Parker," mu je pojasnila.

Bila je ljubezen na prvi pogled. Pozabila sta na nesrečno prijateljico, na Bonniejinega zaprtega moža in se pogovarjala dolgo v noč. Ko je Clydu prišlo na ušesa, da se zanj zanimajo možje v modrem, je moral Bonnie priznati svoje stare grehe. Morda bo moral zapustiti mesto, ji je dejal, ampak ji bo gotovo sporočil, kje je. Obljubila mu je, da ga bo čakala, kolikor dolgo bo treba. Roka pravice ga je ujela čez nekaj dni in ga obsodila na dve leti zapora. Odločno predolgo za Clyda. Bonnie mu je v zapor pretihotapila pištolo, s katero je pobegnil vse do Ohia, kjer pa so ga ponovno zajeli in odpeljali nazaj v Teksas.

Da tudi tokrat za zapahi ne bi ostal predolgo, je poskrbela njegova mama, ki je sodišče prepričala, da mu zmanjša kazen. Da je na prostost prišel še nekaj tednov prej, je poskrbel še sam – nekega zapornika je prepričal, da mu med delom s sekiro 'ponesreči' odseka dva prsta na nogi. Kljub temu je ravnanje sodišča razumel kot še en poizkus, da ga zatre. Okoli sebe je zbral skupino enako mislečih, ki se jim je po glavi pletlo le eno – maščevanje.

Skupaj do smrti

Clyde je postavil Bonnie pred odločitev – ali se mu pridruži ali pa se bosta za vedno razšla. Odgovorila mu je z nasmehom in objemom. Kako vznemirljivo, zabavno in romantično bo odslej njeno življenje, si je mislila.

Odločena, da ljubimca nikoli več ne izpusti izpred oči, je mami napisala kratko sporočilo, v torbo stlačila nekaj oblek in Clydu obljubila, da ob njem ostane, dokler ju ne loči smrt. On se je popolnoma zavedal njunega položaja – če ju ujamejo, se jima električni stol ne izmuzne.

Clydov cilj ni bil obogateti ali postati slaven na račun ropanja, želel se je maščevati sistemu, ki ga je v tak položaj pahnil že ob rojstvu. Še bolj kot sta bila predana temu cilju, sta bila predana drug drugemu. Da bi zaščitila drug drugega, sta pogosto tvegala svoji življenji.

"Nikoli ju ni skrbelo nič drugega, kot da partner ostane živ," se je spominjala Clydova sestra. 6. maja 1934 sta se srečala s svojima družinama. Vsem je bilo jasno, da zadnjič. Bila sta živa mrtveca. Vedela sta, da bosta umrla. Mogoče naslednji teden, mesec. Mogoče naslednje jutro. Družini sta že pred tem uredili vse za njuna pogreba. Kljub temu je mama hčerko prosila, naj ne govori o smrti. Bonnie jo je objela in ji dejala: "Ne razburjaj se, mama. Bliža se. To veš ti in vem jaz. Ko naju ubijejo, ne reci ničesar grdega o Clydu." Potem ji je v roke potisnila pesem, ki jo je naslovila Zgodba o Bonnie in Clydu.

Lastnik trgovine v Hillsboru je bil prvi, ki je umrl pod streli zloglasne tolpe Barrow. Potem je prišel na vrsto namestnik šerifa v Oklahomi, mesar iz Shermana, lesar iz Templa ... Štiri leta in vsaj dvanajst umorov pozneje sta se naposled sama znašla pred naperjenimi pištolami šestih mož postave, ki so bili odločeni, da se jim tokrat ne izmuzneta.

"Ko so streli potihnili, smo se približali avtomobilu," se je spominjal eden od njih in dodal: "Clyde je bil nagnjen naprej, njegova glava je bila le še krvava gmota. Potem sem odprl vrata na Bonniejini strani. Prizor, ki se mi je odvil pred očmi, me spremlja še danes. Vidim jo, kako pada iz avta – prelepo dekle je bila. In še vedno voham nežen vonj njenega parfuma, ki se je mešal s trpkim vonjem po smodniku ..."