Podatki kažejo, da ima več kot 90 odstotkov uspešnih ljudi visoko raven čustvene inteligence.
Zakaj so ti ljudje uspešni v poslu? Rezultati številnih študij kažejo, da je ena od najpomembnejših komponent za uspeh natančno in premišljeno delovanje ob konfliktnih situacijah na delovnem mestu.
Vsem nam so konflikti neprijetna doživetja, zaradi česa ne preseneča, da se jim poskušamo izogniti. Preveč dobro se zavedamo, kako veliko energije nam lahko vzamejo, če pa jih ne rešimo, se pogosto dogaja, da se začnejo prepletati z našim zasebnim življenjem, zaradi česa se najpogosteje počutimo še bolj nemočne. Zakaj kakršnokoli delovanje v konfliktnih situacijah močno vpliva na nas, kako se bomo počutili na svojem delovnem mestu zaradi tega in kako uspešni bomo v podjetju? Odgovor na to vprašanje nam daje čustvena inteligenca, ki igra pomembno vlogo pri uspešni rešitvi konfliktov. Zato ni presenetljivo dejstvo, da ima več kot 90 odstotkov uspešnih ljudi visoko raven čustvene inteligence. Do nekaterih najpogostejših napak pri delovanju ob konfliktnih situacijah pride, ker čustvene inteligence ne uporabljamo pravilno.
1 Popolna iskrenost
Kolikokrat ste se vi osebno ali katerikoli od vaših sodelavcev znašli v razmerju, v katerem je prišlo v odnosih do napetosti? Osebi niste hoteli ničesar povedati, niti se vmešavati, da ne bi porušili odnosa ali da vas šef ne bi oštel. Ste osebo nenehno opozarjali na to, kaj počne, in ji povedali, da vam gre na živce to, kar počne, toda nikakor vas ni poslušala? In potem vam je nekega dne samo počil film, povedali ste ji vse, kar ste ji že zdavnaj želeli povedati, potem pa ste samo vi izpadli zlobni.
Kako nam lahko čustvena inteligenca pomaga, da smo do druge osebe iskreni in obenem ne škodujemo njenim občutkom? Ravno to nam omogoča, da se lahko z drugimi uspešno pogovarjamo o zelo občutljivih temah, seveda brez negativnih posledic. Po drugi strani pa, če ne vemo, kako čustveno inteligenco uporabljati, se lahko najosnovnejša komunikacija spremeni v minsko polje. Pogosto menimo, da je oseba jezna zaradi vsebine, ki smo ji povedali, in si zato prizadevamo, da vsebino olepšamo ali od osebe skrivamo resnico, prekrijemo stvari in podobno, da bi ohranili odnos.
Ljudi prizadene namen, ki stoji za našo komunikacijo. Zaradi tega je, če želimo uspešno razrešiti spor, treba res biti iskren do druge strani ter si želeti, da nastalo stanje rešimo v obojestransko korist, ne pa, da se borimo le za svoj prav.
2 Prekomerno izražanje čustev
Povedati drugim, kako se počutimo, je sprejemljivo, vendar le v določeni količini. Predstavljajte si, da vas je nekdo od vaših kolegov razjezil zaradi neke malenkosti. Da, v redu je občutiti negativna čustva, ampak ali je najpametnejše, da to osebo seznanite s tem, kako se počutite? Predstavljajte si, da svojemu sodelavcu pripovedujete, da čutite jezo in ste zelo razočarani, ker je brez vprašanja vzel nekaj vašega. To zagotovo ne bo pomagalo, ampak ga bo zmedlo in še bolj oddaljilo od vas. Tu nam znova lahko pomaga čustvena inteligenca. Lahka je povedati, kako se počutimo, vendar je v konfliktnih situacijah dejansko treba predstaviti objektivna dejstva. Vsekakor se je treba pripraviti na pogovor z drugo osebo in ji posredovati objektivne informacije, da bo res razumela, kaj je tisto, kar je v vas povzročilo, da so se pojavila negativna čustva.
3 Obramba
Kaj najpogosteje ponavljamo, kadar se nekdo ne strinja z našim mnenjem? Imamo potrebo, da se branimo in opravičujemo. Kakorkoli nam je ta reakcija naravna in pride do nje avtomatično, pogosto niti ne pomaga pri reševanju konfliktov. Zakaj sploh tako reagiramo? Med evolucijskim razvojem človeka so naši možgani bili programirani tako, da dobesedno zaznavajo nevarnosti iz okolja in nas obveščajo, ker je to takrat bilo bistvenega pomena za naše preživetje. Del tega vzorca vedenja je ostal. Zaradi tega lahko tuje mnenje, ki ni v skladu z našim, dojemamo kot grožnjo, kar zagotovo pelje k še večjemu zapletu celotnega razmerja. Kako potem lahko ustrezno reagiramo? Tu nam je lahko v veliko pomoč radovednost. Dejstvo je, da je zelo pomembno, da se najprej zavemo, da ni nujno, da je naše mnenje pravilno, potem pa pokažemo radovednost in resnično zanimanje za sogovornikovo mnenje ali videnje stvari. Sprašujte ga, da dobite informacije o tem, zakaj razmišlja ravno tako. Poskusite na medsebojno drugačnost gledati pozitivno, in ne kot na priložnost za še en konflikt.
4 Krivimo druge
Dejstvo je, da to počnemo zelo pogosto. Predstavljajte si, da vam je šef rekel, da greste na sestanek z zelo pomembno stranko, ki jo želite že zelo dolgo spoznati in s katero ste si že dolgo želeli sodelovati. Tega ste se zelo veselili, vendar je vaš šef v zadnjem trenutku na sestanek poslal sodelavca. Popolnoma razumljivo je, da boste jezni ali razočarani. Kako si pomagati v takšni situaciji? Čustveno inteligentni ljudje imajo zelo dobro sposobnost dojemanja samega sebe. Zelo pomembno je ozavestiti, da smo, ne glede na okoliščine, tudi mi vedno imeli vsaj določeno vlogo v razmerah, ki so povzročile konflikt. Roko na srce, lahko ste jezni na svojega šefa kakorkoli želite, še vedno je tisti, ki bo šel na sestanek, vaš kolega. In če boste še naprej jezni nanj, boste oškodovani vi – šef je zagotovo sodelavca poslal na sestanek iz kakšnega dobrega razloga.
5 Molčanje
Za nekatere ljudi je molčanje glavni način reševanja konfliktov. Bojijo se, da bodo, če bodo kaj rekli, po drugi strani napačno razumljeni in bodo s tem samo še poslabšali razmere. Zato menijo, da bo storjene manj škode, če ne bodo ničesar govorili. Vendar se je po raziskavah izkazalo, da tisti, ki jasno izrečejo svoje mnenje, to storijo, ker ne želijo, da ima druga stran napačno mnenje o celotni situaciji ali, da misli, kako ima le ona prav. Gre za odkrito izražanje lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čemer hkrati upoštevamo sogovornika, saj je manj škode, če jasno povemo svoje stališče, kot da ničesar ne rečemo.
Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?