S partnerjem se načeloma dobro razumeta. Ker si želita preživeti nekaj kakovostnega časa izven stanovanja, se odločita, da bosta šla na večerjo. Pregledata meni, naročita … nato pa spoznata, da se nimata o čem pogovarjati. Je to alarm, da je zveza v krizi? Preberite, kako ukrepati.
Prijetna restavracija. Zadimljene luči. Svečke. Atmosfera, ki naznanja udobje in vaju vabi na romantičen večer, v čas, ki je namenjen samo vama. A kaj, ko si ob vsej tej zunanji idili nimata kaj povedati in v sebi čutita nemir. Pogledujeta okrog sebe, trenutke čudne tišine utapljata v požirkih pijače.
Končno vama servirajo okusno in dišečo večerjo, neprijetna tišina pa še kar vztraja. Začnete razmišljati: "Joj, kaj če nisva za skupaj? Kaj, če bi bilo bolje, da greva narazen?''
Tudi najbolj harmoničnim parom se zgodi, da jim kdaj pa kdaj zmanjka tem za pogovor.
Čeprav se vam morda loteva sum, da se je razmerju iztekel rok trajanja, ni razloga za prevelike skrbi. Nova študija romantičnih parov Bat-Hen Shaharja s sodelavci (2019) na Univerzi Ben-Gurion je preizkušala prednosti uporabe čustvenih spoznanj kot navdiha, da pogovor med partnerjema spet steče.
O čustvih je treba spregovoriti
Teorija, na kateri temelji študija, poznana kot integracija regulacije čustev (IER), temelji na prepoznavanju naših čustev, s katerimi lahko izboljšamo sposobnost 'prilagodljivega spoprijemanja s široko paleto okoljskih situacij.'
Torej, če ste v stiku s svojimi čustvi, oziroma, če čutite, da jih lahko obvladate, boste imeli boljše intimne odnose.
IER tudi predlaga, da boste, paradoksalno, manj depresivni, če se boste zanimali za svoja negativna čustva, kot če jih poskušate na vsak način zatreti ali pa preusmeriti pozornost.
Če se odprete tudi za razumevanje čustev, ki jih v sebi nosi vaš partner in se oba navadita na redno izmenjevanje svojih občutkov skozi miren pogovor, se bo vajina zveza še poglobila.
Eksperimentalna manipulacija
Znanstveniki so podrobno testirali, kaj se dogaja med partnerjema, kadar nastopijo negativni občutki – en (recimo mu 'poučeni' partner) je prejel napotke, kako se na svoja čustva odzvati, drugi (recimo mu 'naivni' partner) pa ne.
Tovrstna raziskava, ki je temeljila na t.i. eksperimentalni manipulaciji, je preučevala predvsem, kako se 'naivni' partner odziva na pogovor, v katerem mu boljša polovica razodene svoje občutke oziroma ali ga to navdaja z nemirom.
Vse 'poučene' udeležence so izpostavili trem različnim navodilom:
1. Naročili so jim, naj bodo pozorni na svoja čustva in naj se med raziskavo ves čas sprašujejo, kako bo le-ta povezana z njihovimi cilji in željami.
2. Rečeno jim je bilo, naj se čim bolj distancirajo od svojih čustev in "naj ne poskušajo čutiti ničesar" – naj na pogovor o svojih čustvih gledajo čim bolj objektivno in racionalno.
3. V tretjem poskusu so od njih zahtevali, naj "poskusijo delovati tako, da partner ne bo vedel, če sploh kaj čutijo."
Raziskovalci so nato preučili vse tri metode za soočanje s čustvi obeh partnerjev in raziskovali, kateri način reševanja konfliktne situacije v določenih pogojih je po statistiki najbolj ustrezen.
Po tem, ko so 'poučeni' udeleženci prejeli zgoraj omenjena navodila, so se pridružili svojim 'naivnim' partnerjem v drugem prostoru. Vse pare so opremili z merilniki fizioloških odzivanj.
Pari so si skupaj ogledali kratek film o naravi (da bi znanstveniki lahko preverili ustrezno delovanje in odzivanje naprave za zbiranje informacij), nato pa začeli 10-minutno razpravo o temi, ki je bila na predhodno uporabljenem vprašalniku deležna najvišjih ocen, kar se tiče stvari, ki rojevajo konflikte v zvezah.
Po končani razpravi so udeleženci ocenili raven svoje angažiranosti med konfliktom, stopnjo stresa in jeze, stopnjo, v kateri so razpravo gledali kot produktivno in kakovost komunikacije, za katero so verjeli, da je značilna za takšen pogovor.
140 parov v povprečni starosti 22 let, ki so skupaj od šestih mesecev do treh let, so po koncu študije povprašali, ali menijo, da je njihov partner (dovolj) pozoren na njihova čustva.
Ugotovili so, da so 'naivni' partnerji čutili največ fiziološkega stresa. Za tiste, katerih partnerji so bili poučeni, da uporabljajo IER tehnike, pa so se stopnje kožne prevodnosti začenjale na nižjih nivojih stresa in se nato v desetih minutah pogovora postopno še zniževale.
Za 'poučene' partnerje je bil torej test zelo produktiven. Iz tega lahko sklenemo, da lahko s pozornostjo na lastno čustveno stanje in pomočjo partnerju, da tudi on svobodno spregovori o vsem, kar ga teži, dosežemo boljšo komunikacijo, ki je pomemben korak pri izboljševanju intimnega odnosa.
Pogosto imamo občutek, da bo bolje, če neprijetne občutke potlačimo in ne izzivamo poslabšanja situacije (ki pogosto vodijo v prepir, kopičenje zamer, itd), toda če to počnemo predolgo, v razmerje vnašamo še več nepotrebnega stresa.
Če se eden od partnerjev zapre vase ali noče spregovoriti o svojih občutkih, s tem oslabi in čustveno oškoduje tudi drugega. Od tu naprej pa ni več daleč do razdora zveze …
Kako povedati tisto, kar je včasih težko ubesediti
Kadar ste v dilemi ali bi partnerju zaupali svoja občutja ali ne, razmislite, zakaj je temu tako.
- Vas je strah reakcije?
- Nerazumevanja?
Če se vam(a) zdi, da se nimata o čem pogovarjati, raje (počasi in z občutkom) načnita debato o tem, kako se počutita, namesto da se obnašata, kot da ni nič narobe in vsak pri sebi štejeta tiste naporne, celo večnost dolge minute tišine.
Kdaj pa kdaj smo tako obremenjeni z vsakodnevnimi težavami, da nam prija s partnerjem preživeti nekaj časa v tišini – tisti prijetni, božajoči tišini, kjer samo bivamo - smo, kar smo - in se počutimo varno in ljubljeno.
S tem ni prav nič nič narobe.
V kolikor pa se vam zdi, da je razmerje postalo preveč monotono, duhomorno, naporno, da vas nič več na navdihuje, prej nasprotno, pa si bo treba vzeti čas za odkrit pogovor.
Lahko vaju še bolj poveže, lahko na novo odkrijeta stvari, ki jih drug pri drugem cenita … lahko pa ugotovita, da je se vajin čas zares iztekel in si to brez velike drame priznata. Vse od teh opcij so legitimne in prave, dokler so v skladu z vašimi notranjimi občutki.
Pripravila: vh
Preberite še: Dr. Boštjan Čampa: Moški potrebuje čas, da se poglobi vase
ali pa
Kaj je skupnega vsem parom v težavah
Navdih: Psychology Today
Vir raziskave: Shahar, B.-H., Kalman-Halevi, M., & Roth, G. (2019). Emotion regulation and intimacy quality: The consequences of emotional integration, emotional distancing, and suppression. Journal of Social and Personal Relationships, 36(11–12), 3343–3361. doi:10.1177/0265407518816881.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?