Kakšni so ti ideali, vam je verjetno znano – od ideala ljubezni na prvi pogled, prek prepričanja, da ljubezen premaga vse, do idealizacije partnerja in seveda poudarjanja koncepta sorodnih duš. Kako pa so ti ideali potem videti v resničnem svetu?
Ideal romance, ideal ljubezni, ideal sorodne duše ni nekaj, kar nam je prodal Hollywood, ampak imamo to v sebi verjetno že, odkar ljubezen in romanco poskušamo umestiti v koncepte realnosti. Že Aristotel je namreč rekel, da je ljubezen ena duša, naseljena v dveh telesih. In prav na teh idealih, ki so del našega osnovnega miselnega procesa, se potem gradijo romantične komedije.
Komunikološka študija na univerzi v Oregonu je romantične komedije celo strnila v surove številke – ugotovili so, da nam povprečna romantična komedija servira sedem romantičnih idealov s povprečno enim idealiziranim trenutkom vsakih 14 minut filma. Ob ogledu neke tipične romantične komedije smo torej precej kontinuirano izpostavljeni prikazom ljubezni, ki jih v realnosti zelo verjetno ne bomo izkusili.
Kakšni so ti ideali, vam je verjetno znano – od ideala ljubezni na prvi pogled, prek prepričanja, da ljubezen premaga vse, do idealizacije partnerja in seveda poudarjanja koncepta sorodnih duš.
Zakaj torej gledamo romantične komedije?
Odgovor ni enostaven, je celo večplasten. Čeprav ljudje večinoma razumemo, da to, kar vidimo v romantičnih komedijah, ni odsev realnosti, ta žanr privlači tako zaradi osebne želje po potrjevanju romantičnih idealov (hočemo verjeti, da morda nekaj tako čudovitega, kot je nadvlada ljubezni vseeno lahko obstaja) kot tudi zaradi učenja. Ja, učenja.
Ankete med mladimi so namreč pokazale precejšen delež tistih, ki romantične komedije gledajo zato, da se naučijo, kako ravnati, ko te zadene Amorjeva puščica.
In če dodamo še rezultate študije iz univerze v Michiganu, kjer so ugotovili, da bolj ko gledamo romantične komedije, bolj verjamemo v te idealizirane koncepte, si lahko le zamislimo, koliko ljudi se v medosebne odnose potemtakem spušča s kopico pravljičnih pričakovanj. Kako pa so ti ideali potem videti v resničnem svetu?
Ideal prvega zmenka
Filmi nas učijo, da so priprave na zmenek proces, v katerem on en teden skrbno razmišlja, kam bi peljal svojo novo izbranko, da bi jo kar čim bolj očaral in navdušil. Ko se odloči, povabilo njej predstavi osebno, ker se tako spodobi in ker je takšen kodeks klasičnega džentelmena, saj je osebno vabilo že samo po sebi romantično dejanje.
V resničnem svetu ona vabilo na zmenek zelo verjetno prejme v obliki kratkega sporočilca, v katerem se je on zatipkal vsaj pri eni besedi, celotno vabilo pa je seveda zapakirano brez velikih začetnic (razen tiste, ki mu jo pametni telefon sam nameni na začetku povedi) in ločil.
Da je vsaj malce pretegnil svojo romantično žilico, dokaže simpatičen smehec na koncu vabila, ki pa je po bližnjem ogledu v bistvu pomežik, tako da dekletu na koncu tako ali tako ni jasno, ali jo vabi na zmenek ali le na prijateljsko kavo.
Če verjamemo romantičnim komedijam, se zmenek nato prične tako, da on v skrbno izbrani športno-elegantni opravi njo pričaka pri vhodnih vratih njenega domovanja. V rokah ima šopek svežih cvetlic, morda celo vrtnic, ki so zimzeleni simbol romantike. Prime jo pod roko, jo odpelje do avtomobila, ji odpre vrata in nato odpelje na čudovit romantičen zmenek, kjer on poznavalsko naroči prvovrstno kapljico vina in jo začara z duhovitim spoznavnim pogovorom.
Realnost je običajno nekoliko drugačna, že zato, ker par na začetku običajno niti ne ve, kaj se bi iz vsega izcimilo. Nihče noče izpasti preveč predano, da drugega ne prestraši (ali izpade obupano). Osebi se še iščeta, raziskujeta, se odločata, ali je izbira pravilna.
Zmenki so zanj kot nekoliko drugačni poslovni sestanki, kjer mora osebo na drugi strani mize prepričati, da je on alfa samec, najboljša izbira, frajer, ki mu ni para. Zanjo pa so zmenki čas, ko poskuša ugotoviti, kam vse skupaj sploh pelje in obenem zadrži njegovo pozornost dovolj dolgo, da se lahko odloči. Zato ona pred zmenkom večino časa porabi za nervozno izbiranje primernega oblačila, saj niti ne ve, ali je to zmenek ali le sproščeno druženje, on pa kot zanalašč ne igra po nobenih pričakovanih pravilih, ki bi pokazali, kako resnično čuti do nje. In v tej zmedi se potem mogoče res kdaj spije tudi kakšen kozarec kakovostnega vina.
Ideal prvega poljuba
Da si lahko kar najbolj idealizirano predstavljate filmski prvi poljub, pomislite, kako se tem stvarem streže v praktično vseh Disneyjevih risankah in filmih. Prvi poljub je nekaj magičnega, nekaj trans-dimenzionalnega, ko se v enem stiku dveh parov ustnic sprožijo ognjemeti, poletijo bele golobice in se v trebuhu zavrtijo metuljčki. Ideal prvega poljuba je največji romantični kliše, ki so ga filmske zgodbe že davno povišale v skorajda mitološki status.
V realnosti se prvi poljub zgodi ali na vrhuncu pijanosti v nočnem klubu in je pravzaprav zelo neroden uvod v preostale segmente razmerja ali pa se pripeti na kavču, med dvema znancema, ki se že nekaj tednov poprej spogledujeta in ugotavljata, kdaj bo pravi trenutek za naskok, ki se potem končno le pojavi med eno in drugo epizodo maratonskega ogleda vseh sezon Živih mrtvecev.
Ta poljub nima kaj dosti namišljenih ognjemetov in pompoznosti, ker se običajno hitro sprevrže v evforično slačenje in prehod v drugo fazo intimnega srečanja. Če gre vse po načrtih, seveda.
Ideal definiranega razmerja
V filmu v vsakem trenutku vemo, v kateri fazi odnosa sta glavni igralec in igralka. Najprej se zaljubita na prvi pogled, potem imata nekaj štorastih zmenkov in sta prava fant in punca, potem on nekaj naredi narobe in sta samo prijatelja, na koncu pa on izreče magične besede (Ljubim te!) in se vse skupaj konča s poroko. Ona potem prizna, da je bil on prvi, ki je te besede izrekel in jih tudi mislil.
V realnosti razmerja redko prehajajo iz faze v fazo tako jasno in neproblematično. Moški običajno niti ne maramo definirati odnosa, ker se šele prilagajamo na vse spremembe in kompromise. Ženske si na drugi strani vedno želijo vedeti, na kateri točki so. Čakajo na etiketo, da bi končno izvedele, kdaj se je zveza vendarle nadgradila iz poznanstva v testno obdobje in potem končno v polnopravno razmerje.
A žal je običajno edini način za razkritje stanja le njeno detektivsko analiziranje vseh sporočil, namigov in znakov. Morda ni filmsko, je pa tudi res, da nikoli ni dolgočasno.
Tekst: Darjo Hrib. Foto: Profimedia.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?