Zadnje čase opažam epidemijo strašno pridnih in delavnih ljudi. Zakaj opažam? Ker je vse več parov, ki me obiščejo, ko se zataknejo pri eni in isti zadevi – zaradi odsotnosti enega od partnerjev se je razgradil in odtujil partnerski odnos, običajno žena ostaja sama z majhnimi otroki in ne more več tako naprej.
Kar nekaj parov pove enako: on dela od jutra do večera, otrok tako rekoč ne vidi, ker pride domov z dela po osmih zvečer, ko so otroci že v postelji. Žena je seveda izmučena in živčna, ker ima poleg svoje službe na plečih še celotno gospodinjstvo, skrb za otroke in njihovo vzgojo, saj mora za vse sama skrbeti, skratka urejati celotno družinsko življenje v odsotnosti moža. Zdi se mi, kot da je mama samohranilka. Mož sicer pride zvečer domov, a ker je tudi on popolnoma izžet in ima glavo polno poslovnih skrbi, se ne zmoreta ukvarjati drug z drugim, kar je sploh predpogoj za vsaj približno ohranjanje partnerske 'kondicije'.
Ona pač ne zmore več
Je globoko nezadovoljna ženska, ki sicer ima družino, a je v resnici nima. Želi si spet moževo pozornost, ki jo je dobivala na začetku zaljubljenosti in zveze ter vsaj malo pomoči pri skrbi in vzgoji njunih otrok, predvsem pa si želi zaradi blaginje otrok, da bi imeli očeta. No, saj ga imajo, a ga vidijo pravzaprav komaj kaj ob vikendih, po navadi ob nedeljah, saj je tudi v soboto treba delati, kar se ni postorilo čez teden, pa je ostalo za urediti. Oče je odtujen od svojih lastnih otrok, otroci pa od očija, ki ga ne čutijo, da je tam, ko ga potrebujejo.
Zakaj pa bi to delal, saj on nosi denar domov
Ko povprašam gospoda, kaj meni glede ultimata soproge, da želi, da on vsaj kak dan na teden pride prej domov, da ji pomaga pri kopanju otrok, pripravi večerje in skupnem večernem crkljanju, me debelo pogleda in čisto resno pove, da zakaj pa bi to delal, saj on nosi denar domov.
Zanj je normalno, da dela po vse dneve, ker je tako počel tudi njegov oče in od njega oče, matere so pa doma skrbele za vse glede otrok in gospodinjstva. Pa mu poskušam razložiti, da verjamem, da je tako bilo nekoč in da isti deloholični vzorec prenaša naprej v svojo družinico, a da je pri tem ena velika spremenljivka, in sicer njegova soproga, ki ne pristane več na to, da je sama za vse in da je to njemu samoumevno. Tudi ona prinese v družinski proračun svojo plačo in tudi ona trdo dela v službi, ne zgolj on. Pa naju obe gospod ponovno čudno gleda. Nekako mu ni bilo jasno, da ga poleg žene potrebujejo tudi otroci, ki ga pogrešajo.
Da je on odrasel ob očetu, ki ga nikoli ni bilo, in kaj bo narobe, če bo enako z njegovimi otroki, mi pove. Danes poskušajmo razmišljati o tem, da seveda delo osmišlja človekov obstoj, predvsem pa prinaša določen denarni znesek, ki se troši za vsakodnevno življenje. Vse lepo in prav. A vseeno ne bodimo trmasti in poglejmo na družinsko dinamiko z zornega kota odsotnosti enega od partnerjev in starša, v veliki meri je to mož in oče. Umanjka njegovega vzora otrokom, ki za zdrav osebnostni razvoj potrebujejo tudi očeta in njegovo simbolno vlogo avtoritete in osebe, ki vse ve in ki postavlja določena pravila.
Otroci vpijajo očetove besede pohvale in si za vedno zapomnijo čas, ki ga oči preživi z njimi. In partnerica potrebuje podporo in razumevanje svojega moškega, da skupaj vzgajata in ljubita svoj naraščaj in s skupnimi močmi in energijo premagujeta izzive družinskega vsakdana.
Nihče ne pravi, da je to enostavno. Potrebne so spremembe v družinskih urnikih, prilagoditve in strpnost, razumevanje različnosti potreb posameznih družinskih članov in volja po oblikovanju umirjene in funkcionalne družinice. A vse je vedno stvar odločitve.
Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na info@svetovalnica.si ali pokličite 031 666 168. Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na www.svetovalnica.si in www.facebook.com/Svetovalnica.
Preberite še: Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič: Številni mislijo, da smo starši že kar z rojstvom otroka