Politična kultura v Sloveniji ima neko čisto svojo specifiko. Pri nas je skorajda žaljivo, če nekoga vprašaš po njegovih političnih preferencah.
Morda je to nekaj, kar smo s seboj prinesli iz mladosti, ker se je baviti s politiko vedno označevalo za slabšalno, dolgočasno, skorajda neprimerno. Koga pa to zanima, je bil največkrat pomislek, če je kdo začel kakršnokoli politično temo. In potem nas pač ni zanimalo in smo šli vsak svojo pot.
Zdaj, ko se je politični diskurz nekoliko odprl – pa čeprav si soseda še vedno ne upamo vprašati, koga je volil na zadnjih parlamentarnih volitvah – je politika počasi postala tudi del naših vsakdanjih pogovorov. Razumemo, da je integralni del naših življenj in morda bomo nekoč dojeli tudi to, da je prav pogovarjanje o politiki način, s katerim dokončno artikuliramo svoje ideologije, nazore, prepričanja. Prav zato pa je tako zanimivo opazovati, kaj se pripeti, ko se na svoj način politika prikrade tudi v naša romantična življenja.
V trenutno vročem razkolu na ameriški politični sceni, kjer je nenadoma prva svetovna velesila politično skorajda do procenta razklana na polovico, saj se morajo prej ali slej zjasniti med slabo in slabšo opcijo, se je pojavilo tudi nadvse zanimivo vprašanje: bi ostri zagovornik ene opcije lahko bil romantično vpleten v razmerju z ostro zagovornico druge opcije?
Na to vprašanje poskuša odgovoriti analitična knjiga Politika ljubezni, v kateri se razkriva, da je nasprotna politična opcija vedno bolj pogost razlog, zakaj ljudje – vsaj v Ameriki – ne bi sprejeli povabila na zmenek. Povedano drugače, zaprisežena demokratka se ne bi mogla romantično zaplesti z zapriseženim republikancem. Računajo, da že več kot polovica populacije politično naravnanost upošteva pri izbiri potencialnega partnerja.
Naša prepričanja, naši nazori
Kar je, če malce bolje pomislimo, popolnoma logično. Naše politično prepričane je vendarle nekakšen odraz naših življenjskih nazorov. Običajno celo tistih najbolj osebnih – kako gledamo na splav, istospolne poroke, lastništvo orožja, odnose do tujcev in podobno. Psihologija obenem potrjuje, da je politično prepričanje tudi najbolj trpežno osebno prepričanje, takoj za religioznim, za katerega se ne pričakuje, da ga v času življenja kadarkoli spremenimo.
Je potemtakem nemogoče vzpostaviti romantično zvezo z osebami z nasprotnimi političnimi preferencami?
Slovenska politična razdelitev je recimo globoko zakoreninjena v dogodkih med drugo svetovno vojno in po njej in ta prežetost s temi izkušnjami pri določenih generacijah preprosto ne more biti spregledana ali zanemarjena. Pri mlajših generacijah je ta razkol bolj izražen kot razkol med tradicionalnim in liberalnim načinom razmišljanja, a kot pravi antropološki presek svetovnih nacij, je tovrstna razporeditev populacije običajna in naravna za vse kotičke našega sveta.
Številni pravijo, da tudi če sprva politika ostane v ozadju odnosa, se različni pogledi pričnejo prej ali slej zajedati v skupno življenje. Vsi se s tem sicer ne strinjajo. Na spletni strani Alternet so objavili intervju s srečno poročenima političnima nasprotnikoma – ona je svetovalka za demokrate, on je svetovalec za republikance. Njun trik se zdi nadvse preprost: politiko pustita pred vrati. Na politične nazore gledata popolnoma abstraktno, kot na popolnoma ločena mnenja, ki izvirajo iz neke hladne logike in jih lahko obravnavata zunaj svojega romantičnega odnosa.
Morda pa tista večna pregovora, da se nasprotja privlačijo in da ljubezen ne pozna meja, kljub vsemu držita? Kako nam torej lahko uspe zgraditi zdrav romantičen odnos z osebo, ki navija za tisto drugo politično stran? Po besedah terapevtov in tistih, ki so se kaj tako drznega že šli, obstajata dva, med seboj diametralno nasprotna pristopa, vi pa izberite tistega, s katerim menite, da se boste najlaže prebili čez nekompatibilne politične nazore, ki vaju morda ovirajo na poti do skupne sreče. Ali pa vsaj čez sicer prijetno večerjo, ki se tako morda le ne bo končala s še enim prepirom o tem, kdo je nam plebejcem pokradel več denarja, ta levi ali ta desni. (Ali še kdo šteje?)
Politika, da politike ni
Eden od možnih korakov je, da v odnosu določimo, katerih politično obarvanih tematik se preprosto ne obravnava. V tišini spoštujemo in razumemo, da ima naša izbrana oseba drugačno mnenje o eko subvencijah ali dodatnem davku na sladke pijače – to preprosto sprejmemo in o tem ne polemiziramo. Morda se ne zdi kot najbolj odrasel pristop, je pa zagotovo najbolj varen. Če imamo strastna prepričanja o določeni tematiki, argumentiranja teh svojih stališč običajno ne bomo znali podajati zelo umirjeno in racionalno. Strastna prepričanja vedno tudi strastno branimo, zato bi bili pogovori o teh točkah kot dreganje v osje gnezdo.
Moratorij na politične teme sicer pomeni, da si zelo verjetno ne bosta mogla skupaj ogledati političnih soočenj pred naslednjimi volitvami in vsi vemo, kako kvalitetno komična je ta televizijska vsebina. Obenem to verjetno pomeni tudi skrivno gledanje poročil na iPadu v postelji, medtem ko trenutke v dvoje izkoriščata za debate o resničnostnih šovih, simpatičnih kužkih in aktualni oskrbi z ozimnico. Ali pa o Borutu Pahorju, ki je verjetno še najbolj nevtralna politična tema pri nas.
Zakon o spoštovanju
Drugi pristop je ravno nasproten – pogovarjanje in učenje. Je nekoliko bolj zahteven pristop. To ni pogovor, v katerem se pričakuje zmagovalec, ali pa pogovor, v katerem mora kdorkoli braniti svoje stališče. Je le poglobljena debata o različnih pogledih in marljivo poslušanje, da lahko svoje razumevanje in spoštovanje teh drugačnih stališč lažje sprejmemo. Pri tem je pomembno, da sta oba pripravljena drug drugega poslušati, in ne uporabljati klišejev, žalitev ali zaničevanj.
Za ta pristop je kolikor toliko nujno, da razumemo koncepte odraslega pogovora, končni učinek pa lahko še bolj utrdi povezanost in spoštovanje do partnerja. Je pa obenem res, da so politične teme, ravno zato, ker se tako zelo tesno povezujejo z našimi najbolj osebnimi prepričanji, obenem tudi tematike, ki iz nas potegnejo največ čustev. In ko v tem pogovoru začutimo, da smo že tik pred tem, da eksplodiramo v salvo kričečih protiargumentov, se moramo le spomniti, da se pogovarjamo z osebo, za katero nam je mar – kar pa je veliko več, kot lahko rečemo za kateregakoli politika, ki ga že zagovarjamo, kajne?
Tekst: Darjo Hrib. Foto: Profimedia.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?