"Letos za praznike bomo preskočili druženje s sorodniki in prav nič mi ni žal za to"

"Letos za praznike bomo preskočili druženje s sorodniki in prav nič mi ni žal za to" (foto: profimedia) profimedia
7. 12. 2022

"Dovolj sem odrasla, da vem, da moram biti za praznike sproščena, če želim, da bodo potekali v lepem vzdušju."

"3 ure je trajalo, da sta nečak in nečakinja odprla vsa darila, ko smo nazadnje skupaj praznovali božične praznike. Njuna starša sta bila sveže ločena, kar je pomenilo, da je njun oče zapravil celo premoženje za igrače, saj je tako skušal izkazati svojo ljubezen. Situacija je bila precej stresna in neprijetna iz več razlogov. 

Vsi smo bili v dnevni sobi: jaz, moj mož in najin otrok (bila sem noseča z drugim), pa njegov brat z otrokoma in starši mojega moža. Gledali smo, kako otroka odpirata darila in vsi so komentirali njune nove igrače ter oblačila. 

Medtem je najin dvoletnik vsa darila odprl v 20 minutah, saj smo vedno skromni z darili. In čeprav razumem, da imamo drugačne finančne zmožnosti kot družina moževega brata, me je skrbelo, da je ta skromnost dajala vtis brezbrižnosti in da mi ni mar. 

Ko so otroci nehali z odpiranjem daril, se z njimi niso niti igrali. Odrasli smo se pogovarjali drug z drugim, možev brat pa ni moral nehati ukazovati otrokom, kaj lahko počnejo in česa ne, da ne bo njegov dom kakorkoli uničen ali razmetan. 

Ko sem se poročila, sem bila vesela, da prihajam v veliko družino. Moja starša sta se hitro ločila in nikoli nismo imeli velikih praznovanj.

A hitro sem spoznala, da z veliko družino pridejo veliki problemi: rivalstvo, ljubosumje, prepiri o običajnih stvareh, ki se mojemu svaku zdijo normalni. 

Takrat nisem rekla ničesar, a sem si prisegla, da praznikov ne bomo več praznovali z njimi. Naslednje leto smo imeli odličen izgovor, zakaj nas ne bo: imela sva dva majhna otroka in dva tedna pred božičem smo se morali seliti. Vsega je bilo preveč. Predlagali smo, da nas obiščejo, ker nam bo tako lažje, vendar so le poslali darila. 

Potem je postalo bolj običajno, da za praznike ostajamo doma. Dobila sva še tretjega otroka in vsem je bilo jasno, da morajo priti na obisk, če želijo preživeti čas z nami. 3-urna vožnja s tremi otroki in psom pač ni nekaj, kar bi si želeli na božič. 

Ne vem, kaj točno si o tem misli širša družina, ker jih o tem nikoli nisem vprašala in ker me pravzaprav ne zanima. 

Nikoli mi ni bilo žal, da nismo z njimi za praznike, saj so bila praznovanja pri njih tako ali tako prepletena s takšnimi in drugačnimi čustvenimi pretresi. Zame in za moža bi bilo to zelo stresno, otroci pa so neprespani in zato slabe volje. 

Namesto velikih praznovanj delam tako, kot ustreza moji družini. In sedaj sem že toliko stara, da vem, da so sproščeni prazniki najboljši. Bistvo praznikov je preživeti čas s temi, ki ti pomenijo največ. Niso namenjeni prepirom ali skrbi, kakšne volje bodo otroci in ali so nadležni za koga v družbi. 

Prav tako ne želim, da moji otroci menijo, da niso ljubljeni, ker niso obravnavani enako kot njihovi bratranci in sestrične, ker jim ne podarimo na tisoče daril. 

Kar si sama želim, je speči božične piškote in povabiti prijatelje na prigrizke. Hočem hoditi na sprehode, imeti psa spuščenega, da se prosto giba in spati v svoji postelji. 

Rada ustvarjam nove tradicije, ki jih bodo otroci vzeli za svoje in prenašali naprej. Tako predbožični dan radi preživimo skupaj in vsako leto dobimo nove ujemajoče pižame. Zvečer imamo veliko večerjo s prijatelji, ki bi bili sicer sami za praznike. Na božični dan pa gledamo filme, smo v pižamah in naročimo dostavo, da je edini nered tisti od daril in mi ni potrebno pospraviti še kuhinje. 

Nekoč bodo moji otroci odrasli in si ustvarili svoje družine. In če ne bodo hoteli priti k nama za božič, bova to razumela in jih obiskala. Ali pa bova ostala doma in cenila tišino ter intimnost, ki jo imava."
Vir: Today's parent