Ljubezen ni zgolj pojem, je tudi ali predvsem dejanje. Za ljubezen se odločimo. Strah pa je čustvo, ki nas v naših dejanjih lahko zelo uspešno blokira. Veliko ljudi je strah ljubezni. Pa ne samo ljubezni do druge osebe, strah jih je tudi samih sebe.
Že starodavni Tolteki so vedeli, da se je v ljubezni treba uriti, vaditi, da to dejanje ni dano samo od sebe, temveč da je v ljubezen treba vložiti trud in voljo. Na drugi strani strah obrodi zgolj trpljenje.
Primer, ki ga poznamo vsi
Smo samski in si želimo nekoga ob sebi, ki bi nas podpiral, razumel, imel rad in mi njega, nekomu želimo pripadati in mu zaupati. A vendar, ker smo v preteklosti imeli boleče izkušnje s partnerstvi in smo mogoče bili izdani ali prevarani, nas je strah ponovnega čustvenega navezovanja na neko drugo osebo in velikokrat se iz strahu odločimo, da smo rajši samski, kot pa da bi ponovno tvegali morebiten boleč in trpeč konec ljubezenskega razmerja.
Strah nas je v zgornjem primeru prevzel in premagal naša globoka hrepenenja in željo biti povezan z drugo osebo.
Po drugi strani pa pravijo, da ljubezen premaga vse ovire.
Kje se torej 'zaciklamo'? Menim, da je prava pot v iskrenosti do sebe in v tem, da si znamo iskreno odgovoriti, kaj si res želimo. Če vemo, da si želimo biti z nekom, potem bomo zmogli utišati glas strahu v sebi in mu znali povedati, da je ljubezen za nas tista sila in energija, ki bo rešila še tako trdovratne pomisleke. Je pa res, da moramo biti v tem primeru pripravljeni tvegati.
Dejstvo je, da ni nikjer nobene garancije oziroma zagotovila, da bomo ljubezenska čustva dobili tudi nazaj, torej je treba vzeti v zakup tudi to možnost.
Vseeno pa je veliko več možnosti, da nas amorjeva puščica zadene hkrati z osebo našega predmeta poželenja, in situacija se obrne v ljubezensko, še preden se dobro zavemo. Zakaj pa ne bi bili malce naivni in verjeli v ljubezen na prvo puščico?
Česa nas je strah?
Strah nas je navezanosti, delitve svoje energije s partnerjem, delitve svojega časa, materialnih dobrin, strah nas je, da ostanemo kljub vsemu enkrat sami, strah nas obvladuje in duši.
Ljubezen je v vseh pogledih močnejše čustvo, sploh če smo pri tem pozitivno in optimistično naravnani. Če si upamo ljubiti, bomo tudi ljubljeni. Pa tukaj ne mislim zgolj na partnersko ljubezen.
Po mojem mnenju je ljubezni veliko in vse so močan vir energije, navdiha in notranjega zadovoljstva. Lahko bi ljubezen opredelili kot ljubezen do sebe, do družine, otrok, partnerja, skupnosti, poznamo še patriotsko ljubezen, ljubezen do življenja, do prijateljev, do dela, ki ga opravljamo, do situacije, ki nas navdaja z energijo in ponosom, ljubeči smo do živali in okolja.
Menim, da se ni treba omejevati, vem pa, da vsi ob besedi ljubezen pomislimo takoj na partnersko ljubezen.
Na kaj pa pomislimo ob besedi strah?
Kako gresta ljubezen in strah skupaj? V vsakdanjem življenju vidimo, da dostikrat potujeta z roko v roki, strah zavira odločitve, ki izhajajo iz ljubezni, in če zna ljubezen utišati strah, smo priča velikim zgodbam, ki spreminjajo tudi tok zgodovine.
Danes sem očitno bolj romantično navdahnjena, zato toliko govora o obeh močnih čustvih, ki nas mečeta sem ter tja. Morda je zdaj čas, da si dovolite svobodo in izrazite svojo naklonjenost nekomu, ki ste si ga izbrali za svojo ljubezen, ter pri tem potisnete na stranski tir strah, ki vas želi ovirati. Dovolite si uresničiti svoje skrite želje, kar pogumno!
Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Če si radi privoščite knjigo in preberete kaj na temo ljubezni, priporočamo knjigo, ki je lahko pravzaprav vsakemu paru v korist - Samo ljubezen ni dovolj.