Mehiški slikarki je bilo komaj 15 let, ko je že poznala svoj življenjski cilj. "Imela bom otroka z Diegom Rivero," je naznanila prijateljici in dodala: "In nekoč mu bom to tudi povedala."
Diego Rivera je bil revolucionar, ki je svoja politična prepričanja izražal s slikami. Bolj kot slikanje je ljubil le ženske. Te so mu naklonjenost običajno tudi vračale, pa čeprav z razcefranimi, skuštranimi lasmi, izbuljenimi očmi in kar nekaj odvečnimi kilogrami ni bil nikakršen lepotec.
Frida Kahlo je zanj slišala že kot šolarka na elitni mehiški šoli, kjer je bila ena redkih deklic, zato je večino časa preživela z dečki.
Veljala je za pravo malo divjakinjo. Že ob vpisu je ponaredila svoj rojstni datum. Namesto letnice 1907, ki je bila zapisana v njenem rojstnem listu, si je izbrala 1910 – leto začetka mehiške revolucije. Potem se je pridružila glavni tolpi na šoli in se zaljubila v njenega voditelja. Tudi ona ni veljala za lepotico. Zaradi otroške paralize, ki jo je prebolela pri šestih, je imela deformirano desno nogo, njene obrvi so bile nad nosom zraščene. Zaradi mešanice španske, nemške, indijanske in židovske krvi pa je bila gotovo nekaj posebnega.
Obsedena z Rivero
Z Rivero je postala obsedena, ko ga je prvič zagledala, in naredila je vse, da bi jo vendarle opazil.
Zmerjala ga je s starim debeluhom in si na njegov račun privoščila vrsto potegavščin. Nekoč je na primer namilila stopnišče, po katerem se je Rivera vsak dan sprehodil, in upala, da ga bo videla pasti. Ko ji to ni uspelo, se je spravila na enega njegovih modelov, lepotico Guadalupe Marin, s katero se je Rivera zapletel v razmerje.
Fridi je bilo komaj 15 let, Rivera pa se je že bližal štiridesetim. Naposled si je veliki umetnik le odtrgal trenutek, da si je ogledal mapo njenih slik in jih celo pohvalil. Njuni prijatelji so pravili, da je od tistega dne med slikarjema vela posebna energija, zaradi katere je Marinova norela od ljubosumja. Vseeno je sčasoma postala njegova žena in mati njunih dveh otrok.
Medtem je Frida doživela prometno nesrečo, ki jo je zaznamovala za vse življenje. Leta 1925 se je peljala z avtobusom, ko je ta trčil v tramvaj. V naslednjih letih je prestala 35 operacij, bolečina je postala njena zvesta spremljevalka. Pravzaprav so cele ostale le njene roke, zato ji je oče, sam amaterski slikar, podaril svoje barve in čopiče. Postavil ji je tudi posebno stojalo za platno, ki ga je pritrdil kar na posteljo, nad posteljo pa je namestil ogledalo. Začela je slikati, predvsem sebe, in kar tretjina njenih del so njeni portreti.
Očetov blagoslov in poroka
Ko si je opomogla, čeprav nikoli povsem, je začela ponovno iskati Rivero. Našla ga je leta 1928, ko se je sveže ločen vrnil iz Sovjetske zveze in je na ministrstvu za šolstvo ravno delal neko fresko. Prosila ga je, naj spleza z zidarskega odra in že drugič oceni slike, ki jih je prinesla s seboj. Hotela je vedeti, ali lahko s slikanjem tudi kaj zasluži.
Rivere znova niso prevzele le slike, ampak tudi umetnica sama. Par je potreboval le še blagoslov Fridinega očeta. "Vidim, da se zanimate za mojo hčerko," je dejal, ko ju je Rivera nekoč obiskal. "Da. Drugače ne bi pripotoval tako daleč, da bi jo videl, kajne?" je odvrnil Rivera. "Torej, gospod, moram vas posvariti. Frida je bistro dekle, vendar je un demonio oculto (prikrita hudičevka)!" je dejal oče. "To že vem," se je nasmehnil Rivera. Guillermo Kahlo je zavzdihnil: "Potem je moja dolžnost opravljena." Rivera in Frida sta se poročila 21. avgusta leta 1929.
Zakon, zaznamovan z varanjem
Njun zakon se je izkazal za razburkanega. Frida je možu najbolj zamerila kratkotrajno razmerje z njeno mlajšo sestro Christino. "Bolje, da se zdi privlačen vsem ženskam kot pa nobeni," sta se tolažili sestri. Potem ko ji je Rivera obljubil, da druge ženske še pogledal ne bo, je bila ona na vrsti, da mu vrne milo za drago. In to ne samo z moškimi – njen najbolj znani ljubimec je bil komunistični voditelj Lav Trocki – v njeni postelji so se znašle tudi ženske. Nikoli ni razkrila, ali je biseksualka že od nekdaj ali je s tem le jezila moža.
Prijatelji so se čudili, da je zakon sploh preživel. Ob desetletnici poroke sta se sicer ločila, toda že čez leto dni sta bila spet poročena. Še prej je moral Rivera pristati na dva ženina pogoja: vzdržala se bosta medsebojnih spolnih odnosov in ne bosta ljubosumna. Za napetost med njima je bilo krivo tudi to, da nista imela otrok. Njena medenica je bila v nesreči prehudo poškodovana in po dveh splavih je odnehala.
Julija 1954, potem ko jo je Mehika že nekaj let priznavala za umetnico svetovnega kova, je stara 47 let umrla. Uradno zaradi krvnega strdka, neuradno naj bi bil kriv prevelik odmerek zdravil. Zloglasni ženskar Rivera ni dolgo žaloval. Že leto po njeni smrti se je poročil s svojo pomočnico Emmo Hurtado, s katero sta bolj ali manj srečno zakonsko življenje uživala slabi dve leti, do slikarjeve smrti novembra 1957.
Njuna sreča v nesreči
Frida Kahlo je pravila, da sta jo v življenju doleteli dve nesreči: "Ena je bila tista, ko me je zbil tramvaj. Druga nesreča je Diego." Katera je bila hujša, se ni mogla odločiti. Druga ji je vedno znova lomila srce, v prvi si je poškodovala hrbtenico, si zlomila ključnico, nekaj reber in medenico, izpahnila ramo, njeno desno stopalo je bilo popolnoma zdrobljeno, železen drog pa je predrl njen trebuh in izstopil skozi nožnico. Več mesecev je preživela v mavcu, ki je prekrival skoraj vse njeno telo.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?