V coachingu in na splošno pri upravljanju s človeškimi viri boste velikokrat zasledili termin 'soft skills' ali poslovenjeno 'mehke veščine'.
Nanaša se na posameznikovo čustveno inteligenco in kako je opremljen za interakcije v družbi, medosebnih odnosih ter kako funkcionira na delovnem mestu.
Mehka znanja postajajo vse pomembnejša. Včasih je veljalo, da si moraš pridobiti izobrazbo ter delati, pri tem pa ni toliko pomembno, kako se vedeš do sodelavcev, kakšen si do podrejenih in čustvena komponenta poslovnih odnosov je bila porinjena v ozadje. Danes pa delodajalci iščejo ljudi, ki imajo dobro izražene mehke veščine in ki so dobri na področju socialnih veščin, komunikacije, jezika, prijateljstva, osebnega dostojanstva in optimizma, ne le da obvladajo svoj poklic.
Seveda so mehke veščine tudi sociološki izraz, ki je tesno povezan s količnikom čustvene inteligence, torej z vsem tistim, kar dela posameznika plemenitega, zaupnega in nekoga, ki mu lahko zaupamo in mu verjamemo, ko nekaj pove.
Kakovostni delodajalci so že pred časom ugotovili, da je nujno investirati znatna sredstva v izobraževanje in trening mehkih veščin, saj se delavci, ki so tako učeni, tudi veliko boljši na tistih delovnih mestih, kjer je potrebno vsakodnevno delo s strankami, bi lahko rekli 'iz oči v oči'. Na takšnih delovnih mestih, kot vemo, ni prostora za osebne zamere, nerganje, kritiko ali druge neprimerne oblike profesionalnega odnosa, temveč so zaposleni na takšnih delovnih mestih naučeni, kako naj sugerirajo stranki, kako ji prisluhnejo, kako jo pomirijo ali ji ustrežejo, da s tem ohranijo strokovno kompetenco in dajo stranki vedeti, da bodo za njo poskrbeli. No, seveda s tem pridobi tudi podjetje.
Nekako ugotavljam, da v našem izobraževalnem sistemu ni prostora za učenje mehkih veščin, saj je poudarek na pridobivanju faktografskega znanja, učitelji nimajo nikjer v učnih načrtih zapisano, da bi bilo odlično nekaj časa posvetiti tudi temu, da se učencem preda nekaj osnov mehkih veščin, ki bi jih nato tudi sami lahko naprej razvijali.
Vsekakor pa smo mi starši tisti, ki v prvi vrsti lahko otroku tudi z lastnim vzgledom pokažemo, kako pomembno je v interakciji s soljudmi izkazovati vedenjske kompetence, kot so način, kako komuniciramo z otrokom in okoljem, kako rešujemo konflikte in na kakšen način se znamo pogajati, kakšno strategijo uberemo, da rešimo neko težavo in s tem otroku primerno pokažemo, da se lahko reši še tako zapletena težava, s tem pa mu krepimo lastno samozavest in konstruktivno obvladovanje okolja.
Pomembno je tudi, kako razmišljamo o strateških, socialnih strategijah in dolgoročnih vizijah ali rešitvah, ki se tičejo družinskega življenja in posamezne socialne vloge, ki jo igramo znotraj svoje družine.
Zdaj verjetno bolje razumete, zakaj so mehka znanja tako pomembna in da jih je primerno uporabljati v vseh sferah našega bivanja. Tudi pravo prijateljstvo je odvisno od obojestranske uporable mehkih veščin, saj znamo z njimi pokazati empatijo, privrženost, skrb pa tudi ljubeče kritično razmišljanje, saj pravi prijatelji so tisti, ki nam znajo povedati tudi kakšno za nas ne najbolj prijetno kritiko, ki pa je namenjena temu, da sami osebnostno rastemo in se razvijamo.
Imate takšne prave prijatelje?
Skratka, delajte na svojih mehkih veščinah in znanjih. Če menite, da vam lahko pri tem pomagam, mi to javite in z veseljem organiziram delavnico ali izobraževanje. Kar pogumno in srčno v nova znanja in veščine!
Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.
Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodim projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva sem na tel. št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?