Odraščanje in spolnost oseb z motnjami v duševnem razvoju

Odraščanje in spolnost oseb z motnjami v duševnem razvoju (foto: Špela Byrne - osebni arhiv) Špela Byrne - osebni arhiv
2. 11. 2013 Vir: Lisa

Tudi tisti z motnjami v duševnem razvoju, kot vsi drugi, pridejo v puberteto in doživljajo tegobe in sladkosti, ki jih prinese adolescenca.

Telesne spremembe so očitne in se večinoma ne pojavijo pozneje kot pri večini. Večkrat pa se zgodi, da sami, pa tudi starši, učitelji, vzgojitelji in drugi težje zaznajo in razumejo spremembe v čustvovanju in vedenju.

Posameznik namreč velikokrat potrebuje enako pomoči in je enako odvisen od drugih kot pred puberteto. Lahko je na vozičku, potrebuje pomoč pri oblačenju, hranjenju, se igra z igračami ... Tako drugi večkrat mladostnike in odrasle z motnjami v razvoju nevede obravnavajo kot otroke in jim njihovo vedenje dela preglavice.

Nekateri že od malega radi objemajo odrasle, vendar lahko naenkrat objemi vzgojiteljice dobijo drugačen pomen, lahko začnejo o njej sanjariti in si želeti, da bi bila njihova punca.

Mladostnikom lahko postane nerodno biti slečen pred drugimi ali je npr. punci nerodno, da ji moški pomagajo pri osebni higieni. Drugim pa je to še posebej všeč in si želijo, da za njih skrbi le določena oseba.

Tudi mladostniki z motnjami v duševnem razvoju spremembe v njihovem telesu in doživljanju zaznavajo, čutijo in zaradi njih postajajo negotovi in zmedeni. To večkrat težko razumejo in izrazijo, kar pa je povezano tudi z njihovimi sposobnostmi. 

Če posameznik ne more izraziti svojih skrbi oziroma ne razume, kaj se dogaja z njegovim telesom in občutki, ima lahko težave kot npr. premalo ali preveč je, ne more spati, je nemiren, nestrpen ali agresiven do sebe ali drugih, uničuje stvari ipd.

Mladostnik se lahko začne staršem in drugim, ki skrbijo zanj, naenkrat upirati in uveljavljati svojo voljo pri stvareh, kjer prej ni bilo težav. Lahko postane prepirljiv in uporniški, mu postane pomemben videz, vrstniki, se zanima za fante ali punce, lahko pa le odklanja določeno hrano, ne sprejme oblek, ki mu jih izberemo, noče vstati iz postelje ...

Marsikateri mladostnik z motnjami ima željo po zasebnosti, bližini z drugimi, zmenkih, partnerskem in tudi spolnem odnosu.

Osebe z motnjami imajo enako pravico do zasebnosti, intimnosti in spolnosti (Deklaracija o spolnih pravicah). Njihova spolnost ni nič drugačna od spolnost preostalih ljudi, imajo iste občutke in potrebe. Imajo željo po raziskovanju svojega telesa. Velikokrat si želijo imeti fanta ali punco. Večinoma sta nežnost in občutek bližine ter pripadnosti pomembnejša od samega spolnega odnosa.

Prehod v odraslost je za njih lahko še posebej težak, če se zavedajo, da so jim značilnosti odraslosti (avto, služba, zakonec, otrok ...) nedosegljive. Velikokrat namreč ostanejo odvisni od drugih vse življenje.

Veliko mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju si enako kot njihovi vrstniki želi več kontrole nad svojim življenjem, da sami odločajo o stvareh, ki so jim pomembne.

To jim prinaša zadovoljstvo in občutek, da so soustvarjalci lastne zgodbe ter niso le lik v njej.

Napisala Špela Byrne, psihologinja; foto osebni arhiv