Potencial ima lahko vsakdo od nas. A jih pogosto ne razvijemo, bodisi ne vemo, da jih nosimo v sebi, ali pa so nam kdaj v preteklosti povedali, da po vsej verjetnosti iz nas nič ne bo, in so naši potenciali ostali neizkoriščeni. Danes pa imam pred očmi tudi potencial, ki ga nosi odnos med dvema posameznikoma, ki sta se zaljubila in odločila skupaj zaživeti.
Govorim o partnerskem potencialu, ki ga imamo za zlahka samoumevnega, v resnici pa preveč parov omenjeni potencial uničuje s prerekanjem, jezo, ljubosumnostjo in kar je še težkih čustvenih stanj, ki se generirajo iz nerazumevanja lastne odgovornosti v odnosu.
Kako hitro lahko uničimo partnerski potencial
Par je mlad, štejeta 28 let, skupaj sta tri leta, otrok še ni na vidiku. Pogosto se zgodi, da ona zagrozi, da bo odšla. Mož jo prepričuje, da naj ne gre, da bosta zgladila nesporazume, obenem pa ji očita vse sorte neprimernega vedenja v preteklosti, ko se sploh še nista poznala in da bo on iz nje naredil zvesto žensko. Bolj mu ona dopoveduje, da je zvesta in da karkoli že je bilo prej, je zdaj zgolj on v njenem fokusu. Bolj on trmoglavi, da ji ne more zaupati, ker nikoli ne ve, kdaj jo bo spet spopadlo kakšno spogledovanje z drugimi moškimi.
Glede nezaupanja v partnerskem odnosu je bilo napisanega že ogromno. Verjamem, da se lahko človek spremeni po dolgotrajnem ozaveščanju lastnih vzorcev in nezavednih prepričanj, ko spreminja svoje videnje nekega problema ali odnosa. Pot do tja je dolga in polna skritih pasti in klicev po coni udobja, ki jo seveda vsi rajši prevzamemo, kot da se kar naprej držimo svojega začrtanega cilja: iz sebe narediti najboljšo verzijo sebe v danem trenutku. Ko je porušeno nezaupanje v partnerskem odnosu, mora tisti, ki je izgubil zaupanje partnerja, trdo delati na ponovni gradnji in je vedno pod drobnogledom, ali se res drži obljub. Kar je izjemno težko in naporno. Ker v vsaki sekundi lahko tisti, ki pravi, da nima več zaupanja, reče, da je vse to še vedno premalo. In začarani krog jeze obeh je sklenjen.
Naj se povrnem k partnerskemu potencialu, ki je v našem opisanem primeru velik, vsaj tako sem ga ocenila. Mlada sta, oba sta že imela neuspešne zveze, eden prihaja iz razdrte družine, v kateri se je manipuliralo in lagalo vse počez, drugi iz na videz urejene družine, v kateri pa so prevladovali vzorci, da edino moški ve, kaj je v družini najbolj primerno, in ne sliši druge strani. Imata vsak svoj redni prihodek, imata svoje malo stanovanje, zdrava sta, imata primerno razvejano socialno mrežo, mogoče je ona malce bolj družabno usmerjena, medtem ko je on bolj zapečkar. Oba si želita sčasoma otročka.
Kaj jima torej manjka?
Sta tik pred tem, da obupata in se predata ruševinam zveze, ki sta jih sama povzročila. Njuna komunikacija poteka tako, da on ponavlja nekaj, kar ji je pogosto očital, ona se zapre v svojo lupino, nato pa izbruhne v obtoževanju, da je ne razume in da se ji ne da več matrati, ker da je tako ali tako nikoli ne sliši. In tako pogosto poslušam in opazujem različno stare pare z njihovimi zgodbami, ki jim je skupno to, da ne uporabljajo svojega potenciala.
Če par upošteva moja navodila, kako se slišati in poslušati, kako ne skakati na prvo žogo in takoj vse verbalno porezati, kar je rekel drugi, ko se naučita spoštovati različnosti, s tem že lahko počasi pridemo do majhnega napredka, ki vodi k uporabi potencialov. Ki pomagajo k uspešni zvezi.
Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodim projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva sem na tel.št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si. Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"