Ko se partnerja ne strinjata pri najpomembnejših vrednotah, se lahko precej zaplete. Kako bi svetovali temu paru?
Kako bi odreagirali, če se s partnerjem ne bi strinjala o kateri za vaju pomembni vrednoti? Ena takšnih je v tokratnem primeru religija. Dekle se sprašuje, ali bo zveza sploh preživela, ker imata s fantom že sedaj takšne težave.
- Preverite tudi: Recept za sijočo kožo in lase (iz naravnih sestavin)
TEŽAVA:
Stara sem 21, moj fant pa 25. Par sva malo več kot eno leto in zelo ga imam rada. Trenutno zaradi študija živim na tujem, kar pomeni, da imava razmerje na daljavo, kar nama sicer odlično uspeva. Oba namreč rada veliko časa preživiva doma, igrava igrice in se pokličeva ali pogovarjava preko družbenih omrežij.
Zadnje čase pa me skrbi za najino prihodnost. Sem precej v stresu, na trenutke celo anksiozna. Razlog za to je vera - pravzaprav, sama nisem verna, on pa je. Če odmislim zmenke pred poroko, je precej resen glede svoje verske pripadnosti: moli, drži se vseh pravil, upošteva, kar zapovedujejo prazniki ...
Njegova vera je zanj precej pomembna in veseli me, da mu to prinaša veselje ter ga izpopolnjuje. Sama pa sem precej odločna ateistka. Nikakor ne bi morala biti srečna, če bi imela versko poroko in če bi otroke vzgajala v veri, v katero sama ne verjamem. Ne vidim pa tudi prihodnosti, v kateri bi on vse verske običaje delal sam, ker sama vanje ne verjamem.
Zasluži si nekoga, ki jemlje vero tako resno in s takšno vnemo kot on, nekoga, ki bo vzgajal otroke po teh pravilih in hkrati vem, da to nikoli ne bom jaz.
Potem ko sva imela nekaj prepirov glede tega, o tem sploh ne razpravljava več. Vendar meni še vedno buri misli - zadnje čase razmišljam samo o tem. Vem, da bom s ponovno debato dobila samo zagotovilo, da se bova trudila in delala na tem, zaradi česar se počutim še slabše. Tu enostavno ne vidim prostora za kompromis.
V naslednjih petih letih se bo zagotovo hotel poročiti in imeti otroke, sama pa o tem še nisem prepričana. Počutim se krivo, da čutim tako.
Imam še nekaj drugih dvomov, npr. o tem, da se njegova družina ne strinja, da hodi na zmenke pred poroko in to z nekom, ki ni iste vere. Sama želim po študiju potovati in ne vem, kako bo razmerje na daljavo to "preživelo" in ali mi bo vedno ustrezal takšen odnos.
Kadarkoli pomislim, da bi se o vsem tem pogovorila z njim, vidim, kako se začne jokati, kar mi zlomi srce.
Rada ga imam, moji starši ga obožujejo in toliko skupnega imava! Zaupam mu z vsem srcem. Nisem pa prepričana, da je sploh mogoče uskladiti najini življenji in da bo odnos na dolgi rok uspešen. Ne bi bilo pravično do njega, če se odločim, da ne morem biti z njim in mu tega ne povem takoj."
Kako bi ji svetovali?
Vir: Bustle
Prisluhnite aktivni podkastu! 🎧
Vse, kar morate vedeti o AKTIVNEM TURIZMU s Špelo Zupanc: